To so v uvodu v dvodnevni posvet na temo nasilja nad otroki na Brdu pri Kranju izpostavili kriminalisti, tožilci in sodniki.

Statistika kaže upad nasilja, vendar ...
Direktor Uprave kriminalistične policije Generalne policijske uprave Jurij Ferme je povedal, da je po statistiki število kaznivih dejanj nasilja v družini in surovega ravnanja z otroki v upadu. "Vendar na tem področju obstaja temno polje, zato moramo te številke jemati relativno in se truditi, da bi čim več primerov preprečili in odkrili," je dejal o nuji po stalnem napredku.

Generalni državni tožilec Zvonko Fišer je izpostavil, da je nasilje v družini, posebej nad otroki in mladoletniki, nesprejemljivo, prav tako kot tudi molk, ki je znak družbene hinavščine in napačnega odnosa do tega pojava, ki ga ni mogoče tolerirati.

Družinsko okolje ostaja še vedno precej nedotakljivo, je spomnila namestnica generalnega direktorja policije Tatjana Bobnar. Zato je zlorabo otrok težko preprečevati in odkrivati, vzorci nasilnega vedenja pa se velikokrat uspešno skrivajo za tančico vzgojnih ukrepov in kulturnih razlik.

V preteklih letih so se nekateri premiki v praksi že zgodili in tudi v procesno zakonodajo prodirajo ustrezne rešitve za obravnavo nasilnih dejanj in njihovih udeležencev. "Kljub temu nas čaka še veliko dela," je opozoril Fišer, ki je izpostavil tudi vprašanje nezaupanja v državne institucije. Kot je poudaril, bi ob kritični distanci vendarle pričakovali spoštovanje njihovega dela in strokovnosti.

Občutljivost oseb, ki se ukvarjajo s problematiko nasilja nad otroki, se povečuje, je ocenil namestnik varuha človekovih pravic Tone Dolčič. Posebej je za zgledno ocenil sodelovanje s policijo. "Pohvalno je, da nam običajno ni treba urgirati za odgovore, kar je pri nekaterih državnih organih postalo bolj pravilo kot izjema," je dejal Dolčič.

Minister za notranje zadeve Vinko Gorenak, ki nasilje nad otroki vidi kot izjemno pomembno družbeno vprašanje, meni, da je temu področju v prihodnje treba posvečati veliko pozornosti. Le sodelovanje kriminalistov, tožilcev in sodnikov lahko uspešno rešuje težave, ena sama služba je namreč povsem nemočna in vse od zaznave nasilja je treba proces izpeljati do konca.

"Prelaganje odgovornosti ni rešitev"
Bobnarjeva meni, da se zavedamo pomena multidisciplinarnega sodelovanja, v praksi pa žal večkrat zaškripa in prelaganje odgovornosti ni rešitev. "Da bi učinkovito zaščitili pravice otrok, moramo preseči ozke okvire ter dobro sodelovanje s pristojnimi službi in mediji preliti v vsakdanje delo," je pozvala udeležence posveta.

Že enajstega posveta v organizaciji Generalne policijske uprave, Društva državnih tožilcev Slovenije in Centra za izobraževanje v pravosodju, ki tokrat nosi naslov Nasilje nad otroki - že razumemo?, se udeležuje okrog 60 tožilcev, 50 policistov in 50 sodnikov. Gre za enega redkih posvetov, ki se ga skupaj udeležujejo organi odkrivanja, pregona in sojenja.

"Kompleksno znanje in izmenjava izkušenj sta nujno potrebna za boljše delo, lažje odkrivanje in prepoznavanje tovrstnih kaznivih dejanj, za pregon storilcev in sojenje," je izpostavil predsednik Društva tožilcev Slovenije Primož Suknaič in ocenil, da je treba takšne posvete nadaljevati in obdržati njihov obseg in kakovost ne glede na zdajšnje varčevalne ukrepe, zaradi česar je bila že organizacija letošnjega posveta težek zalogaj.