Priznava, da je neobičajno, da odvetnik skliče novinarsko konferenco, vendar pravi, da je želel opozoriti na zadeve, ki se na sodiščih po njegovem mnenju ne bi smele dogajati.

Pojasnil je, da v 15 letih, odkar zastopa člane in funkcionarje sindikata voznikov ter svet delavcev, ki je bil organiziran v okviru Javnega podjetja Ljubljanski potniški promet (LPP), nikoli ni imel razloga, da bi posumil, da bi bilo na sodišču kaj narobe, dokler ni zastopal Mihe Erbežnika, takrat generalnega sekretarja, nato pa predsednika sindikata voznikov v tožbi proti LPP-ju zaradi izplačila sindikalnega dodatka.

Direktor LPP-ja vedel za razsodbo že prej
"V tej zadevi pa se je zgodilo nekaj zelo čudnega, kar me je potem napotilo na razmišljanje, da se v zadevah, ko imamo nasproti sebe LPP, dogaja nekaj, kar ne bi smelo biti običajno za sodišče," je povedal Cerjak. Pojasnil je, da je bilo veliko teh zadev na Delovnem in socialnem sodišču v Ljubljani dodeljenih v odločanje isti sodnici - Mirjam Jaklič Petrovič -, zagovornica LPP-ja pa je bila v preteklosti na tem sodišču tudi sama sodnica.

Cerjak je opisal, kako ga je med čakanjem na razsodbo v zadevi sindikalni dodatek poklical njegov klient Erbežnik in mu dejal, da se "direktor LPP-ja že hvali po dvorišču, kako so sodbo dobili in da se na podlagi te sodbe njemu že piše odpoved". Odvetnik, ki sodbe še ni dobil, je pojasnil, da je stvar preveril tudi na sodišču, kjer so mu zatrdili, da sodba sploh še ni šla v odpravo, zato je svojemu klientu zagotovil, da gre zgolj za natolcevanja, saj direktor podjetja ne more vedeti za neko sodno odločitev.

Toda ko je Cerjak naslednji dan sodbo le prejel, se je izkazalo, da je bila rešitev taka, kot jo je napovedal direktor, in Erbežniku je bil takoj vložen sklep o suspenzu in začetek izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Sodišče je namreč v obrazložitvi sodbe zapisalo, da generalni sekretar, ki je danes predsednik sindikata, ni bil izvoljen v skladu s statutom. In to je bil razlog, da je direktor nato dejal, da ga je Erbežnik več let zavajal in se lažno predstavljal za sindikalnega zaupnika, zato so mu iz krivdnih razlogov odpovedali pogodbo o zaposlitvi.

Nespoštovanje načela naravnega sodnika?
"Take stvari se na sodišču ne morejo dogajati, očitno obstajajo neki insajderski kanali, po katerih nekdo izve za odločitev prej, kot gre sodba zunaj tega sodišča in je vročena strankam," je pojasnil Cerjak, ki je izpostavil še eno - po njegovih besedah še spornejšo stvar - bojazen pred netransparentnim dodeljevanjem zadev sodnikom.

Trdi namreč, da na Delovnem in socialnem sodišču v Ljubljani ni spoštovano načelo naravnega sodnika - to pomeni, da bi morala biti zadeva, takoj ko pride na sodišče, dodeljena sodniku po abecednem vrstnem redu.

Zato je želel vpogled v vpisnik, da bi preveril, ali so bile zadeve razporejene v skladu s pravili. Na sodišču so njegovo zahtevo za vpogled najprej zavrnili, češ da zakon tega ne omogoča, nato pa dejali, da vsebine ne morejo razkriti zaradi varstva osebnih podatkov. Cerjak je za primerjavo dodal, da na primer Okrajno sodišče v Ljubljani tovrstni vpogled omogoča brez težav in prekrijejo le osebne podatke. Poskušal je še naprej in se obrnil tudi na pravosodno ministrstvo, nazadnje mu je bil vpogled le odobren.

Sporna triažna pisarna
Predsednica delovnega sodišča mu je takrat pojasnila, da obstaja na tem sodišču specifičen način dodeljevanja zadev sodnikom, ker imajo poseben oddelek triaže. To je edino delovno sodišče v državi, ki je ustanovilo tovrstni oddelek, prav to pa po Cerjakovih besedah lahko omogoča manipulacije. Na vseh drugih delovnih sodiščih zadeve, ki prispejo v podobne pisarne, dodeljujejo sodnikom na isti dan, tožbe, ki prispejo na ljubljansko delovno sodišče, pa ob vpisu ne dodelijo sodniku, ampak vse do zaključka triaže pri njih delajo strokovni sodelavci.

"Mogoče je, da se v triaži zadeva drži toliko časa, dokler ne pride na vrsto za dodelitev točno določeni, 'pravi' sodnik," na prostor za manipulacije opozarja Cerjak.

"Namen projekta je razbremenitev sodnikov vseh opravil, ki niso sojenje. To pomeni, da se sodniku spis dodeli šele, ko so opravljena vsa predhodna procesna opravila tako, da je zadeva zrela za razpis," leta 2013 ustanovljeni projekt triaže opisujejo na omenjenem sodišču.

Pravilnika, ki bi urejal delo ljudi v triažni pisarni, ni - pisarna deluje po odredbi, iz katere je razvidno, da delo v njej ureja in koordinira prav okrožna sodnica Jaklič Petrovičeva, je opozoril Cerjak.

"Če je neka zadeva danes vložena na sodišče, jo danes dodelite sodniku. Potem pa naj gre v triažo in tam se zaradi mene lahko nato valja tudi pet mesecev," rešitev zahteva odvetnik, ki opozarja, da zdaj ni nobenih postopkovnih pravil, ki bi urejala delo v triaži. "Gre za popolnoma netransparenten način dodeljevanja, ki omogoča manipulacije in še kaj hujšega. Ta način nima para na nobenem drugem sodišču," je opozoril.

Sodišče trdi, da deluje v skladu z zakonom
Ljubljansko delovno in socialno sodišče je njegove očitke ostro zavrnilo, kot je razvidno iz korespondence med vpletenimi, ki jo je novinarjem predal Cerjak. Zatrdili so, da to sodišče izvaja sodno oblast v skladu z določili zakona o sodiščih, zadeve individualnih in kolektivnih delovnih sporov pa se sodnikom dodeljujejo v skladu s pravili sodnega reda in letnim razporedom dela.

V dopisu, ki so mu ga posredovali maja lani, pa so zapisali, da so "pri pregledu zadev JP LPP od leta 2011 ugotovili, da je bila družba stranka v 23 zadevah, zato ne drži ugotovitev, da je v vseh zadevah razsojala omenjena sodnica". Cerjak je novinarjem pojasnil, da to sicer drži, vendar pa vztraja, da je Jaklič Petrovičeva odločala "v vseh pomembnih, ključnih tožbah sindikata voznikov ali sveta delavcev LPP-ja", ki ga zastopa sam in v katerih je bilo na nasprotni strani podjetje LPP.

Cerjak namerava iti do konca
Na današnji novinarski konferenci je povedal, da je v obeh zadevah, kjer je zastopal svet delavcev in današnjega predsednika sindikata voznikov, vložil zahtevo za obnovo postopka in predlog za izključitev vseh sodnikov prvostopenjskega in tudi višjega sodišča v Ljubljani. Če bi uspel z zahtevkom za obnovo postopka, zahteva, da zadev tokrat ne obravnavajo v Ljubljani, ampak na delovnem sodišču v Kopru, Celju ali Mariboru. Če se to ne bo zgodilo, pa napoveduje tudi ustavno pritožbo, če bo treba pa bo svoj prav dokazoval tudi na Evropskem sodišču za človekove pravice.

Poudaril je, da nikogar ne obtožuje, sploh pa ne poimensko, želi pa opozoriti na izjemno netransparenten način dodeljevanja sodnikov.