Ustanovitve demografskega sklada ni v koalicijski pogodbi. Načrtovana je le prenova strategije in politike upravljanja državnega premoženja, iz zapisanega pa ni jasno, za kakšne namene bomo porabili zadnje milijarde evrov državnega premoženja. Finančni minister Klemen Boštjančič je na zaslišanju pred nastopom funkcije jasno izrazil nenaklonjenost ustanovitvi demografskega sklada. "Glede na to, da so bili kapitalski donosi 300 milijonov, manko pa je milijarda, je nerealno pričakovati, da je to odgovor na demografske izzive," je dejal Boštjančič.

Kaj potem je odgovor? V Zvezi društev upokojencev, ki jo vodi Janez Sušnik, ocenjujejo, da so s tem pokopana leta prizadevanj in domnevajo, da bo vlada problem višjih izdatkov za pokojnine reševala s pokojninsko reformo. Dodajajo še, da se svojim pravicam sploh v časih, ki prihajajo, ne nameravajo odreči. "Upam, da bo vlada in ZPIZ-ja redno usklajevala pokojnine, ker bo letos visoka inflacija, pričakujemo, da bomo mi kmalu predlagali izredno usklajevanje pokojnin, ker upokojenci ne morejo več pokrivati osnovnih stroškov," je poudaril Sušnik.

Zaradi neoblikovanja demografskega sklada sicer izplačevanje pokojnin ne bi smelo biti ogroženo. Vprašanje pa je, kako visoke bodo in iz katerih virov se bodo financirale. "Država mora zagotavljati sredstva v kakšni obliki, nek obseg bo morala zagotavljati z dodatnimi sredstvi, sicer bodo pokojnine stagnirale, te pa morajo ohranjati realno rast," je poudaril Ladislav Rožič iz Zveze svobodnih sindikatov. Rožič ob tem meni še, da bi preostalo državno premoženje moralo biti namenjeno financiranju pokojninskih izdatkov in da ga politika ne bi smela porabiti za financiranje tekočih izdatkov.