Pahor meni, da so bile demokratične volitve pred 20 leti prelomni dogodek, ki ni prišel sam po sebi. Foto:
Pahor meni, da so bile demokratične volitve pred 20 leti prelomni dogodek, ki ni prišel sam po sebi. Foto:
Jože Pučnik
Premier je Jožeta Pučnika imenoval "nestor slovenske demokracije". Foto: RTV SLO
Demos
Pred 20 leti so bile v Sloveniji prve povojne večstrankarske in demokratične volitve. Na volitvah v skupščino je zmagal Demos, predsednik Slovenije pa je postal Milan Kučan. Foto: MMC RTV SLO
Slavnostna akademija ob 20- obletnici demokratičnih volitev

Letošnji Pučnikovi dnevi, ki jih pripravlja Inštitut dr. Jožeta Pučnika, so posvečeni 20. obletnici prvih demokratičnih volitev v Sloveniji in Pahor je o tem dogodku dejal, da je prelomen in da se moramo zavedati, da ni prišel sam po sebi. "Ni bil delo zelo velike večine ljudi od začetka. Sprva je bil upor posameznikov, ki so plačali tudi z zaporom. Sprva je bila večina javnosti ravnodušna," je svoje izkušnje izpred 20 let opisoval premier.

Ob 20. obletnici ne bo državne proslave
Opozoril je, da bi, če ne bi bilo sodelovanja predstavnikov takratnega sistema, do tega dogodka lahko prišlo z zgodovinsko zamudo. "Nikoli nisem obžaloval, da sem bil na strani takratnega sistema," je zatrdil. Premier je prepričan, da Pučnik "ne bi bil zadovoljen s tem, kar smo dosegli po 20 letih", saj ni bil človek kompromisov.

Predsednik sveta Inštituta Jožeta Pučnika Miha Brejc je v svojem uvodnem nagovoru obžaloval, da se država ni odločila zaznamovati 20. obletnice volitev z državno proslavo.

"Demos je prevzel odgovornost, ne pa oblasti"
Pahorjevemu nagovoru je sledila razprava z naslovom Rojstvo demokracije in stanje po 20 letih, v kateri so sodelovali Dimitrij Rupel, Lojze Peterle in Janez Janša. Zadnji je dejal, da je vesel, "da je z nami predsednik vlade, vendar med nami ni tistih, ki vladajo". "Z njimi ni mogoče razpravljati, ker so v ozadju. Vsake toliko časa kakšen dobi državno odlikovanje, potem pa stvari tečejo v zakulisju naprej."

Predsednik SDS-a je poudaril, da volitve aprila 1990 niso bile v celoti svobodne, saj je bil eden izmed treh zborov Skupščine RS, zbor združenega dela, urejen po starem. Janša trdi, da je ta zbor onemogočal marsikatero odločitev, ki bi lahko pripeljala do normalizacije slovenske družbe. Demos je tako po njegovem mnenju "prevzel samo odgovornost, ne pa tudi oblasti".

"Policija preiskuje tiste, ki so prej preiskovali"
"Včeraj je dnevno časopisje objavilo navidezno šokantno novico o tem, kako se nekatera gradbena podjetja v Sloveniji dogovarjajo za posle. Danes se vsi ukvarjajo s kometiranjem tega dogodka, čeprav je to znano, odkar Slovenija gradi avtoceste," se je Janša dotaknil tudi aktualnih zadev.

Ob tem je opozoril, da so se z nastopom nove vlade zadeve spremenile tako, da policija zdaj preiskuje tiste, ki so prej preiskovali gradbene posle. Kar 14 članov njegove nekdanje vlade je trenutno v različnih postopkih, iz katerih po Janševih besedah sicer ne bo nič, vendar pa po njegovem kažejo na neko "oblastniško aroganco".

Predsednik prve demokratično izvoljene slovenske vlade in zdajšnji evropski poslanec Peterle je v svojem govoru na razpravi poudaril, da so bile volitve leta 1990 najpomembnejše v zgodovini slovenskega naroda, brez zmage Demosa pa bi se stare sile sicer "taktično prilagajale" razmeram, ne bi se pa vsebinsko prenavljale.

"Ertl ni in ne more biti simbol demokracije"
Peterle je prepričan, da smo 20 let pozneje spet v krizi, a ta je drugačne narave. "Ne moremo imeti združene Evrope in razdeljene Slovenije," pravi. Omenil pa je še odlikovanja nekdanjega vodje službe državne varnosti Tomaža Ertla. "Ertl ni in ne more biti simbol demokracije."

Kdo so komunistični poslovneži?
Nekdanji zunanji minister Dimitrij Rupel je dejal, da je odlikovanje Ertla napovedalo vrnitev slovenskih komunističnih "japijev", ki si pripisujejo zasluge za demokratične spremembe. Za "japije" oz. "komunistične poslovneže" je označil ministra za visoko šolstvo Gregorja Golobiča, ministrico za notranje zadeve Katarino Kresal, nekdanjega predsednika republike Milana Kučana in ljubljanskega župana Zorana Jankovića.

V Slovenijo se po njegovem mnenju vračajo ravnanja in ideologije, ki so drugod že propadle. Opozoril je tudi, da je Slovenija v preteklosti prehitevala druge države, vendar se je to napredovanje zaustavilo, Slovenija pa je postala "dežela zamud in zamudništva".

Obletnice so se spomnili tudi v Evropskem parlamentu
To je bila prva izmed šestih razprav, ki jih je napovedal inštitut in bodo potekale v dveh dneh. Na drugi o Usedlinah totalitarizma v demokraciji so sodelovali Jože Dežman, Stane Granda in Dean Komel.

Sledila je še razprava z naslovom Podmladki - med spomini in prihodnostjo, v petek pa bodo najprej govorili o medijih in demokraciji, nato pa o Demosu in njegovi dediščini. Zadnja razprava bo potekala pod naslovom Naslednjih 20 let.

20. obletnico prvih večstrankarskih volitev v Sloveniji je s slavnostno konferenco v Evropskem parlamentu v sredo zaznamovala tudi slovenska delegacija Evropske ljudske stranke.

Slavnostna akademija ob 20- obletnici demokratičnih volitev