Predlog po oceni prvega novinarskega sindikalista zelo jasno popravlja dozdajšnji sistem v smeri večje moči uredništev in varovanja vloge novinarskega poklica kot agenta javnosti v razmerju do kapitala in države. Foto: MMC RTV SLO
Predlog po oceni prvega novinarskega sindikalista zelo jasno popravlja dozdajšnji sistem v smeri večje moči uredništev in varovanja vloge novinarskega poklica kot agenta javnosti v razmerju do kapitala in države. Foto: MMC RTV SLO

"Zlasti jasneje je določen cilj in namen medijske politike vlad na medijskem trgu," je dejal Iztok Jurančič. Politična in ideološka usmerjenost sta po njegovih besedah definirani širše kot zdaj. Javni interes, torej področje, v katerem država finančno spodbuja ustvarjanje razlik v ponudbi medijskih vsebin in tudi nastajanje novih ter posega v sovražne koncentracije na trgu in v lastništvu medijev, je opredeljen bistveno bolje kot do zdaj.

Pomemebna novost tudi ureditev sistema reševanja konfliktov
Druga pomembna novost pa je po Jurančičevih besedah reafirmacija institutov medijske in novinarske neodvisnosti ter urejen sistem reševanja konfliktov znotraj medijskih hiš. "Velik napredek je, da so konflikti - med izdajateljem in uredništvom ter znotraj uredništev -, sploh priznani na sistemski ravni, še večji, da se jih poslej rešuje s postopki, ki jih bodo določali uredniški statuti," meni Jurančič.

Uredništvom predlog prinaša več moči
Predlog po njegovi oceni zelo jasno popravlja dozdajšnji sistem v smeri večje moči uredništev in varovanja vloge novinarskega poklica kot agenta javnosti v razmerju do kapitala in države. Ta pa bo deloval le, če se bodo novinarji ustrezno samoorganizirali in uspešno izpogajali dolžnosti, določene v zakonu. Ker imajo tako uredništva kot profesija s tem veliko večjo odgovornost do javnosti, je izvajanje omenjene vloge odvisno od profesionalizacije poklica, ki je v največji meri odvisna od novinarjev in izdajateljev samih.

Medijska zbornica ni vključena v predlog
Jurančič zato obžaluje, da politika v osnutek zakona ni vključila tudi zamisli o ustanovitvi Medijske zbornice Slovenije. Ta bi skrbela zlasti za profesionalizacijo poklica, prek nekaterih javnih pooblastil, ki bi jih država nanjo prenesla, pa bi lahko izdajatelji in novinarji sami, brez vmešavanja politike, poskrbeli za reševanje konfliktov v okviru zastavljenih zakonskih pooblastil.

Predlog o medijski zbornici so posredovali delovni skupini za pripravo zakona 12. julija, ki ga ni niti zavrnila niti sprejela, dogovorjeno pa je bilo, da se ustanovitev medijske zbornice v zakon vključi, ko bo predlog obravnavan še z izdajatelji, je še pojasnil Jurančič.