Po novem bi lahko delavec, ki je žrtev nasilja v družini, predlagal zaposlitev za krajši delovni čas, v primeru urejanja pravnih in drugih postopkov na institucijah pa bi bil upravičen do dodatnih desetih dni plačanega dopusta. Poleg tega delodajalec takemu delavcu ne bi smel odpovedati pogodbe o zaposlitvi.

"Mi podpiramo ta predlog kot enega od številnih, da se ob vsaki mrtvi ženski ne bi spraševali, kaj bi morali narediti. Vemo, da je število femicidov v porastu," opozarja predsednica društva za nenasilno komunikacijo Katja Zabukovec Kerin.

S tem, da je treba žrtve zaščititi, se delodajalci strinjajo, a jim nove pravice, ki bi jih delavci dobili ob potrditvi novele, predstavljajo novo finančno breme. "Vsi se strinjamo, da je treba za žrtve nasilja poskrbeti, ampak po mojem mnenju mora zanje poskrbeti država, ki tega bremena ne sme prevaliti na delodajalce. Poleg tega zakonodajalec pravice predlaga zgolj za delavce, na espeje je pa znova pozabil, tudi ti so lahko žrtve nasilja v družini," dodaja predstavnica delodajalcev v pogajalski skupini Nina Scortegagna Kavčnik.

Delodajalci imajo pripombe tudi zaradi načina pogajanj o predlogu zakona. Sekretar združenja delodajalcev Miro Smrekar opozarja, da so za nove člene zakona o delovnih razmerjih izvedeli po koncu vseh sestankov, samo v obliki teksta. "To se mi ne zdi pravično, če želimo partnersko pristopati."

Ministrstvu za delo so predloge za zaščito žrtev družinskega nasilja predlagali Delavska svetovalnica, Inštitut 8. marec in Društvo za nenasilno komunikacijo.