Če bi bil po uveljavitvi družinskega zakonika predlagan naknadni zakonodajni referendum, bi moralo Ustavno sodišče na zahtevo Državnega zbora odločiti o tem, ali bi imela zavrnitev zakona na referendumu neustavne pravne posledice. Foto: MMC RTV SLO
Če bi bil po uveljavitvi družinskega zakonika predlagan naknadni zakonodajni referendum, bi moralo Ustavno sodišče na zahtevo Državnega zbora odločiti o tem, ali bi imela zavrnitev zakona na referendumu neustavne pravne posledice. Foto: MMC RTV SLO
Sodišče
Ustavno sodišče lahko odloča o ustavnosti vsakega predpisa, torej tudi družinskega zakonika oziroma njegovih posameznih določb. Foto: MMC RTV SLO

Vlada je na seji obravnavala družinski zakonik. V novi družinski "ustavi", ki sicer prinaša kar nekaj novosti, se kopja lomijo predvsem pri členih, v katerih predlagatelji razširjajo pojem družine in spreminjajo definicijo zakonske zveze, ki je ne določa več le življenjska skupnost moškega in ženske, temveč skupnost dveh oseb istega ali različnega spola, ob tem pa med drugim istospolnim partnerjem omogočajo tudi posvojitve otrok. Ker vladni predstavniki ne napovedujejo sprememb, je vse bolj verjetno, da bodo nasprotniki predloga zahtevali razpis referenduma.

Odvisno, kakšno vprašanje bi postavili volivcem
Če se bo to res zgodilo, pa se bo vlada glede odločitve o dopustnosti takega referenduma obrnila na ustavne sodnike. Kaj torej ustavno sodišče lahko odloči?

"Dopustnost referenduma je odvisna od tega, kaj bi bili državljani vprašani. Z referendumom preprečitri izenačenost istospolne partnerske skupnosti s skupnostjo moškega in ženske, bi bilo ustavno sporno. Vprašati, ali je v istospolni skupnosti dovoljena posvojitev, pa menim, da ne more biti vprašljivo. Ne gre za odločanje večine o manjšini, pač pa za občutljivo vprašanje, kakšno je sporočilo otrokom iz istospolne skupnosti v času njihovega odraščanja. Ta vzor ne usmerja v reproduktivne skupnosti in s tem do nadaljevanja vrste. Vprašanje je, kje se začenja destrukcija reproduktivne skupnosti," je za MMC pojasnil nekdanji ustavni sodnik Tone Jerovšek.

Celoten zakonik na referendum ali na sodišče?
Referendum sicer lahko zahteva 30 poslancev, državni svet ali 40.000 volivcev. Civilna iniciativa je že organizirana, referendumsko vprašanje pa se najverjetneje ne bo dotikalo le posameznega člena, ampak celotnega družinskega zakonika. Po besedah nekdanjega ustavnega sodnika Janeza Čebulja bi ustavno sodišče v tem primeru ocenilo, ali bi lahko nastale neustavne posledice (npr. diskriminacija istospolnih partnerjev), če na referendumu družinski zakonik ne bi bil potrjen. "Tak primer je bil pred kratkim pred ustavnim sodiščem, ko je sodišče odločilo, da bi nastale neustavne posledice, če ne bi bil potrjen zakon, ki je uredil sodniške plače," je dodal za MMC.

Nasprotniki družinskega zakonika pa lahko ustavnemu sodišču v presojo predložijo tudi celoten zakonik. To lahko stori skupina 30 poslancev ali vsak, ki izkaže pravni interes. "V zahtevi oziroma pobudi je treba navesti izpodbijane določbe in navesti, s katerimi ustavnimi določbami naj bi bile v neskladju in iz katerih razlogov," je o tem dejala nekdanja sodnica Dragica Wedam Lukić.