Zakon o elektronskih komunikacijah je izvajalcem javno dostopnih mobilnih komunikacijskih storitev naložil obveznost vzpostavitve in zagotavljanja sistema javnega obveščanja in alarmiranja po mobilnih telefonih v primeru aktualnih ali bližajočih se naravnih ali drugih nesreč. "Nujnost tovrstnega obveščanja za zavarovanje premoženja in reševanja človeških življenj se je pokazala tudi v primeru nedavnih poplav in zemeljskih plazov, s katerimi se je Slovenija spoprijemala letos," je na novinarski konferenci po seji vlade poudarila ministrica za digitalno preobrazbo Emilija Stojmenova Duh.

Vladna uredba, ki je bila na seji sprejeta na podlagi zakona, določa obveznosti telekomunikacijskih operaterjev v zvezi z vzpostavitvijo in zagotavljanjem sistema obveščanja in alarmiranja s posredovanjem opozorilnih obvestil na mobilne telefone tako prebivalk in prebivalcev ter tudi vseh drugih, ki so med naravno ali drugo nesrečo na ogroženem območju.

Vlada je z uredbo določila tudi način financiranja sistema in tehnične ter varnostne zahteve za njegovo delovanje. Glede na to, da je izvajanje teh storitev v javnem interesu, so sredstva za vzpostavitev in vzdrževanje sistema zagotovljena v državnem proračunu. "Za vzpostavitev sistema je za stroške predvidenih 3,5 milijona evrov, za vzdrževanje sistema pa za pet let 340 tisoč evrov letno," je pojasnila ministrica.

Ministrstvo za digitalno preobrazbo bo po uveljavitvi uredbe objavilo javni razpis, na katerega se bodo lahko prijavili operaterji mobilnih komunikacijskih omrežij. "S sprejetjem uredbe so tako zagotovljene vse normativne podlage za praktično vpeljavo sistema," je še poudarila Stojmenova Duh.

Obveščanje z množičnim pošiljanjem sporočil

V Sloveniji bo po napovedih ministrice vzpostavljen sistem celičnega oddajanja (ang. Cell Broadcast), ki že deluje v več državah članicah Evropske unije. Gre za sistem, ki omogoča množično pošiljanje sporočil uporabnikom mobilnih telefonov na določenem območju.

Kot je ministrica povedala na torkovem srečanju z novinarji, bodo ljudje na ogroženih območjih dobili potisna obvestila, ki jih bodo opozarjala na bližajočo se nevarnost.
"Veliko vprašanj je bilo, zakaj ni mobilne aplikacije. Tukaj gre predvsem za to, da želimo doseči vse, ki so na določeni lokaciji v določenem trenutku; ne glede na to, ali imajo to aplikacijo nameščeno ali ne, in ne glede na to, ali imajo dostop do interneta ali ne," je v torek povedala ministrica.

Uredba je bila v javni obravnavi v poletnih mesecih. Kot je v torek predstavil državni sekretar na ministrstvu za digitalno preobrazbo Miroslav Kranjc, so v tem času dobili nekaj pripomb deležnikov, med drugim od Nuklearne elektrarne Krško in operaterjev, ki so jih upoštevali.

Slovenija sicer z vzpostavitvijo sistem javnega obveščanja in alarmiranja prek mobilnih operaterjev zamuja. Direktiva EU-ja o evropskem zakoniku o elektronskih komunikacijah je namreč članicam naložila, da do 21. junija 2022 zagotovijo, da mobilni operaterji končnim uporabnikom posredujejo javna opozorila o nevarnosti v obliki elektronskega sporočila.

Omenjeno direktivo je Slovenija lansko jesen, torej po izteku roka za vzpostavitev sistema alarmiranja, z zamudo prenesla v nacionalni pravni red, in sicer z zakonom o elektronskih komunikacijah.