Romunija je sredi zelo živahnega političnega obdobja. Volilno leto 2024 je državi, ki jo sicer poznamo zelo slabo, prineslo opazen premik v desno. Ta se je izrisal že pri junijskih evropskih volitvah, za še večje presenečenje pa je poskrbel prvi krog predsedniških volitev. Na njih je slavil nestrankarski, skrajno desničarski kandidat Calin Georgescu, ki mu ankete pred volitvami niso pripisovale možnosti uspeha. Rezultate prvega kroga je potrdilo tudi ustavno sodišče, za dodatne pretrese pa so poskrbele še nedeljske parlamentarne volitve.

Na nedeljskih parlamentarnih volitvah so sicer znova slavili socialni demokrati, dolgoletna vodilna stranka, ampak desne stranke so potrojile svojo podporo izpred štirih let in dosegle najboljši rezultat pa padcu komunizma leta 1989. O tem, kaj se dogaja v Romuniji in ali je pred državo obdobje politične nestabilnosti, smo se v oddaji Ob osmih pogovarjali z našim dopisnikom z Balkana Boštjanom Anžinom.

Država je res doživela odločen obrat v desno, je dejal Boštjan Anžin, zlasti prvi krog predsedniških volitev je novo poglavje romunske demokracije. Takšnega izida ni nihče pričakoval, zmagovalec prvega kroga Calin Georgescu, ki je prišel od nikoder, pa je postregel z ekstremističnimi in populističnimi izjavami, da se morajo ljudje upreti diktatu Nata in Evropske unije. Ta val so zajahale tudi politične stranke in zelo uspešno končale tudi parlamentarne volitve. Na njih so sicer znova slavili socialni demokrati, ampak z najslabšim izidom doslej. Desne stranke so se okrepile, več jih je prišlo v parlament, kar pa bo prineslo večjo razdrobljenost, desnica pa bo svoja stališča lahko tudi odločneje prenašala do ljudi.

Desnica najmočnejša po letu 1989

Desne stranke so na parlamentarnih volitvah osvojile dobrih trideset odstotkov glasov, kar je največ po letu 1989, dosežek pa jim je uspel ob najvišji volilni udeležbi v zadnjih 20 letih, bila je pri 52 odstotkih. Kaj žene romunski premik proti desnici? "Predvsem gre za občutek, da so uveljavljene stranke izgubile občutek za realnost, za svoje volivce. V Romuniji imajo dve stranki, socialne demokrate in liberalce, ki izmenično ali pa skupaj Romuniji vladata že 30 let. Ljudje so se tega zares naveličali in dali zaušnico temu uveljavljenemu sistemu," pravi Boštjan Anžin. "Romunska demokracija je na nekakšnem razpotju, ker ljudje izgubljajo zaupanje v politiko in institucije, družba je zelo razdeljena, po volitvah pa so se odprle še razprave o tem, kako lahko nekdo od zunaj, recimo Rusija, usmerja javno mnenje, tu je še velika vloga socialnih omrežij, ki jih je odlično izkoristil Georgescu. Imamo mlade neodločene volivce, ki jih politika doslej ni zanimala, in Georgescu je prišel do njih, ne s programom, ampak s populističnimi sporočili. Zadnjih 20 let je v Romuniji minilo mirno, kar pa ne pomeni, da nezadovoljstvo ni naraščalo. Vse ankete namreč kažejo, da Romuni še vedno podpirajo Evropsko unijo in Nato."
Romunija bo sicer z novim letom stopila tudi v schengensko območje in ravno to dejstvo, da so čakali toliko časa, je Romunom doslej dajalo občutek, da jih Evropska unija jemlje kot drugorazredno članico, da jim diktirajo, kaj morajo početi, da nimajo več možnosti uravnavati svojega življenja. In prav to razpoloženje so zajahali suverenisti in nacionalisti, da je izid volitev takšen, kot je bil.

Romuni so podprli "outsiderje"

Da gre za globlje dogajanje, so pokazale tudi predsedniške volitve. Calin Georgescu se bo v drugem krogu predsedniških volitev to nedeljo pomeril s še eno – recimo temu – outsiderko, ki doslej ni bila del vladajoče garniture. Tudi Elena Lasconi je bila protisistemska kandidatka, sicer proevropska, kar pred drugim krogom izkorišča za aktiviranje vseh proevropskih strank v državi. Doslej je bila Lasconija huda kritičarka sistema v državi, govorila je, da imajo Romuni dovolj sistema, ki so ga liberalci in socialni demokrati v državi postavljali 35 let, da imajo dovolj korupcije in deljenja plena, zato vztraja, da je ona tisti pravi obraz, ki lahko razreši dilemo, ali naj Romunija še naprej ostane demokratična, proevropska, prozahodna država, ali pa naj država spet pade pod vpliv Rusije, se spet pomakne v času nazaj. S tem imajo pred drugim krogom veliko težav tudi druge stranke. Socialdemokrati, ki so v boj na predsedniške volitve poslali nekdanjega premierja in predsednika stranke Marcela Ciolacuja (končal je na tretjem mestu), Lasconijeve nočejo podpreti, ker je njihova nasprotnica, po drugi strani pa bi bila še veliko hujša podpora Georgescuju, tako da so se zdaj odločili, da ne podprejo nikogar, da naj se ljudje odločijo sami, so pa ves čas namigovali, kakšna prihodnost je prava za državo, tako da je jasno, kdo je njihova prava kandidatka v drugem krogu.

Kako do nove vlade?

Če Georgescu odnese zmago v drugem krogu, bo to odločilno vplivalo na sestavljanje nove vlade, pravi Anžin. "Beseda predsednika je odločila, saj predlaga mandatarja za sestavljanje nove vlade, predvsem pa se je Georgescu lotil svetih krav, to sta Nato in Evropska unija. Trdil je, da Romunije ne bi branil nihče, če bi jo kdo napadel. Marsikoga je šokiralo dejstvo, da ga je Putin pohvalil, da se zavzema za svojo državo. Sam je govoril, da se zavzema za mir in za nevtralnost Romunije, protikandidati pa so mu očitali, da si v resnici želi ruskega vpliva," je dejal naš dopisnik z Balkana. "Trdil je, da Rusija z Romunijo nima težav in da bi jo pustila pri miru, če bo Romunija nehala pomagati Ukrajini in izstopila iz Nata. Namigoval je celo to, da bi Rusija, če bi prišla do Kijeva, del ozemlja kar odstopila Romuniji. Rusija je sicer v Romuniji vedno občutljiva tema, ampak očitno so bili volivci tokrat pripravljeni spregledati marsikaj ali pa to morda vidijo celo kot boljšo možnost za Romunijo." Strah, da politika s pomočjo Ukrajini Romunijo rine v vojno, je bil namreč v državi zelo navzoč.

Kam lahko volilno leto 2024 odnese Romunijo, kako je res zmagal Calin Georgescu in kaj je pomenil zlasti TikTok, pa v novi epizodi oddaje Ob osmih.