Nemčijo so preplavili protesti. Shodov proti skrajno desni stranki Alternativa za Nemčijo se je konec tedna udeležilo več sto tisoč ljudi, protesti so napovedani tudi za prihodnje dni. Poleg tega "poteka boj za plače, novo stavko so danes začeli strojevodje, kar bo železniški promet ohromilo za šest dni. Še vedno izražajo nezadovoljstvo kmetje, protestirajo tudi proti desnemu ekstremizmu, ki je v porastu," je v oddaji Ob osmih na Prvem programu Radia Slovenija pojasnila Maja Derčar.

Zaradi razraščanja desnega ekstremizma se je aktivirala sredina

"V Berlinu se je v nedeljo zbrala stotisočglava množica, v Hamburgu in Münchnu so celo prekinili proteste iz varnostnih razlogov, ker je prišlo preveč ljudi. Rekordna udeležba je bila tudi na vzhodu Nemčije, na primer v Erfurtu v Turingiji." Derčar razlaga ugotovitve raziskovalca Andreasa Zicka, ki je avtor poročila z naslovom Sredina in ki vsako leto ugotavlja javno mnenje. "Zick pravi, da se zdaj rojeva nova sredina, ki je bila v preteklosti preveč nedejavna. Na ulice se je podala ob resni nevarnosti krepitve protidemokratičnih teženj. Po njegovem mnenju sta bila prvič namreč izpolnjena oba pogoja za prebujenje sredine – motivacija in identifikacija." Protestnike je motiviral načrt za izgon tujcev, ki ga je v Potsdamu kovala desnica, poleg tega so se ljudje poistovetili z demokracijo. "Tokrat ni šlo zgolj za proteste levih ali protifašističnih gibanj, saj so k njim pozvali cerkve, športna društva, podjetja, okoljevarstveniki, politične stranke vseh barv."

Boleče srečanje v Potsdamu je zanetilo iskro protestov

"25. novembra lani je bilo v Potsdamu nekakšno zarotniško srečanje posameznikov iz različnih desničarskih skupin ali strank na temo remigracije. To je pojem, ki je poznan v skrajno desnih krogih in označuje vračanje priseljencev, deportacije." Srečanje, ki ga je razkril neprofitni raziskovalni medij CORRECTIV, sta pripravila podjetnik Hans-Christian Limmer, ustanovitelj verige pekarn Backwerk, in Gernot Mörig, upokojeni zobozdravnik iz Düsseldorfa. Skupini vabljenih je med drugimi predaval Martin Sellner, dolgoletni predstavnik skrajno desnega identitarnega gibanja v Avstriji. Nemške oblasti zdaj preučujejo možnost, da bi mu prepovedale vstop v državo. Srečanja so se udeležili tudi visoki predstavniki skrajno desne stranke Alternativa za Nemčijo, med drugimi Ulrich Sigmund, vodja poslanske skupine v deželnem parlamentu Saške – Anhalta. "Na srečanju so govorili o tem, kako doseči, da bi tujci ali celo nemški državljani s priseljenskimi koreninami zapustili Nemčijo, ali kako jih prisiliti v asimilacijo," opisuje Maja Derčar.
"To srečanje je tako boleče, ker spominja na konferenco v Wanseeju v bližini Berlina januarja 1942, na katerem so vodilni nacisti in SS-ovci pod vodstvom Reinharda Heydricha snovali tako imenovano končno rešitev za jude. To je sprožilo strah, ogorčenje, upor v politiki in civilni družbi. In motor vsega tega je skrajno desna stranka AfD."

Alternativa za Nemčijo je že druga najmočnejša stranka na zvezni ravni

Na evropskih volitvah junija in na nemških zveznih volitvah prihodnje leto bi lahko stranka AfD zasedla pomembno mesto. "Glavna tema programa AfD-ja so migracije, remigracija, strogo nadzorovanje meja, nobenih socialnih pomoči za begunce, le materialna pomoč, razveljavitev zakona o državljanstvu, več neposredne demokracije z odločanjem na referendumih, ponovni zagon zaprtih jedrskih elektrarn, odprava podnebne politike, CO2-dajatev, zaveza, da ne bi uvajala obveznega cepljenja." Obstajajo razlike v podpori med vzhodom in zahodom Nemčije. "Na vzhodu države so strankina telesa označena tudi kot ekstremistična, na primer na Saškem in v Turingiji. Oznaka urada za zaščito ustave še ne pomeni prepovedi, ampak je lahko podlaga za prepoved. Vendar je to zelo malo verjetno. Vzhod je sicer nekakšno strankino oporišče, tu ima župane, nekaj volilnih uspehov, na lokalni ravni ima več podpornikov. Meni se je zdela zelo zanimiva razlaga zgodovinarke Christine Morina, ki je za Spiegel razložila, da se navajajo preveč površni razlogi za vzpon AfD-ja. Vedno se namreč omenja neko splošno nezadovoljstvo." Kot pojasnjuje dopisnica, je bila civilna družba v nekdanji Nemški demokratični republiki na vzhodu države vedno zelo aktivna in kritična do vodstva. Zahtevala je, kar je vodstvo obljubljalo, zahtevala je skladnost mnenj državljanov in oblastnikov. "In na to namiguje tudi AfD, le da bi ta za dosego te skladnosti poskušal odstraniti moteče dejavnike, torej priseljence ali elite. Tudi zato se vzhodni Nemci naslanjajo tudi na AfD."

Migracije so v Nemčiji vodilna tema

"Lani je bil prihod migrantov spet množičen, tudi prek tihotapcev. Prišlo je več kot 300.000 novih prosilcev za azil. Nemčija je potem uvedla nadzor na svojih mejah, ki ga ves čas podaljšuje," pove Maja Derčar. "Konservativci trdijo, da je priseljenski val posledica radodarne socialne politike. V Nemčiji na primer dobiva socialno pomoč 5,5 milijona ljudi, od teh 62 odstotkov tistih s priseljenskim ozadjem, natančneje pa 47 odstotkov prebivalcev brez nemškega državljanstva. Druga plat kovanca pa je, da v Nemčiji živi skupno 17, 2 milijona ljudi s priseljenskimi koreninami, od teh pa jih državno pomoč dobiva 14 odstotkov, torej jih 86 odstotkov živi brez nje." Kljub temu se ves čas ponavlja, da ima Nemčija širokogrudno socialno politiko in da se ljudje priseljujejo zaradi sistema državnih pomoči, poudarja Derčar.
"Brez potomcev migrantov v strankah, tudi novonastajajočih, pa ne gre." V Nemčiji nastaja nova populistična leva stranka poslanke Sahre Wagenknecht in tudi v tej je precej potomcev migrantov.

Stavka strojevodij povzroča večstomilijonsko škodo in hromi Nemčijo

Danes se je začela stavka strojevodij, ki bo trajala do ponedeljka. "Močen sindikat strojevodij GDL od konca novembra ne sedi več za pogajalsko mizo z nemškimi železnicami Deutsche Bahn. Zahtevajo višje plače, inflacijski dodatek, 35-urni delovnik. Ker tega ne doseže, je sindikat že četrtič v treh mesecih razglasil stavko, ki pa nima ravno podpore, ne potnikov ne politike. V prihodnjih dneh bo tako promet v Nemčiji znova ohromljen, gospodarske škode bo za 100 milijonov evrov na dan, preostali prevozniki so podražili prevoze in bodo dobro zaslužili," je še povedala Maja Derčar.