Družinski zdravniki so prvo sito v zdravstvu. Še vedno približno 130 tisoč ljudi nima svojega osebnega zdravnika. "Glavna težava z nedostopnostjo je nastala, ko je sindikat FIDES nekako izsilil nižje normative, koliko pacientov zdravnik še lahko kakovostno obravnava. To je sicer legitimna sindikalna zahteva, pa vendar: če imamo toliko pacientov in toliko zdravnikov, se moramo vsi zavedati, da je treba oskrbeti vse, ki potrebujejo zdravnika. Torej bo imel vsak zdravnik toliko pacientov, kolikor jih pač v Sloveniji mora imeti," je v oddaji Ob osmih dejal varuh pacientovih pravic Marjan Sušelj. V zadnjem času se zdravniške ekipe krepijo tudi z drugim zdravstvenim osebjem, s še eno medicinsko sestro in administratorko. "Da zdravnika razbremenijo tistih del, ki jih lahko izvaja drugo zdravstveno osebje in se zdravnik v resnici posveča samo svojemu delu in seveda pacientom. To pa pomeni, da bo moral imeti na svojem območju, v svoji ambulanti več pacientov, kot jih trenutno določa normativ." Ambulante za neopredeljene morajo biti samo začasna rešitev, pravi Sušelj. Pri družinskem zdravniku je bistveno, da pozna pacienta. "Zdravnik mora poznati anamnezo, družinsko ozadje. Če se v ambulanti ob vsakem obisku zamenja zdravnik, se pogovor vedno znova začne tam, kjer bi se sicer moral nadaljevati."

Termin pri specialistu čez pet let

S tem se pogosto srečujemo in je nesprejemljivo, pravi Sušelj. "Če mora nekdo čakati šest, sedem let, pa je že na začetku star, recimo, 70 let, je to lahko za njegovo zdravstveno stanje nevarno in škodljivo." Doslej so bili vsi poskusi skrajševanja čakalnih dob dokaj neuspešni ali samo delno uspešni. Tega bi se bilo treba lotiti premišljeno, in ne na horuk, kot se je tega lotevala aktualna vlada v času prejšnjega ministra za zdravje. Tu nastaja velik razkorak med zmožnostmi in potrebami. Država bi morala jasno prepoznati, katere potrebe so res pomembne za državljane in za njihovo zdravje, ter zanje zagotoviti denar in druge pogoje. Ker tega ni, ljudje iščejo hitrejšo pot v samoplačniških ambulantah.

V samoplačniških ambulantah gre pogosto za zaslužek

Ljudje gredo samoplačniško po navadi na lažje preglede. "Zadnje leto in pol je tega kar veliko. Ne moreš priti v javnem sistemu do prvega pregleda, greš v zasebnega, torej v samoplačniško ambulanto. A ko gre za resnejše preglede, je spet na vrsti javna zdravstvena mreža. Kot varuh pacientovih pravic pa v zvezi s tem prejmem veliko pritožb, pravi Sušelj. Ni bilo vedno tako, kot bi moralo biti." Torej ni bilo kakovostno narejeno. V takih primerih so pacienti dokaj nezaščiteni in je zelo težko reševati reklamacije. Tu pride spet na vrsto javna zdravstvena mreža. Pacientom zato ne svetujemo, naj gredo v zasebne samoplačniške ambulante. Pogosto se pokaže, da je tam interes predvsem zaslužek, denar."

Ko pacientu prekipi

Poročali smo o incidentu, ki se je zgodil konec tedna v UKC-ju Ljubljana. Pacient je zaposleno med obravnavo poškropil s solzivcem. "Vsako nasilje je nedopustno, nekoristno in tudi zelo moteče," pravi Sušelj. Med pacienti, pa tudi med zdravstvenim osebjem, je veliko stisk, in te napetosti včasih izbruhnejo v obliki verbalnega ali celo fizičnega nasilja. "Tukaj ne pomaga nič drugega, kot da ves čas pozivamo k spoštljivi in nenasilni komunikaciji, k poslušanju, upoštevanju in iskanju rešitev." Včasih pomaga, včasih ne. "Mene skrbi, ko včasih prebiram različne forume in debate med pacienti v smislu: toliko časa sem čakal in imam pravico, da sem se skoraj stepel v ambulanti." To je nesprejemljivo, opozarja Sušelj.

Več v tokratni epizodi Ob osmih.