Je včerajšnji telefonski pogovor med ameriškim in ruskim predsednikom korak v smer trajnega miru v Ukrajini? Kot je znano, je Vladimir Putin privolil v 30-dnevno prekinitev napadov na ukrajinsko energetsko infrastrukturo. Po nekaterih razlagah je pogovor z Donaldom Trumpom prinesel tudi predstavitev ruskih pogojev za resnejše premirje, med drugim da se Ukrajina ne bo oboroževala iz tujine, da ne bo izvajala mobilizacije in da ne bo sprejemala tujih obveščevalnih podatkov. Tudi Nato naj bi omejil svoje sile na vzhodnem krilu.

Kot je za oddajo Ob osmih dejal obramboslovec in dekan fakultete za družbene vede Iztok Prezelj, je vse to bolje kot nič, vendar se kljub zatrjevanju obeh strani o zmagi v resnici ni zgodilo nič prelomnega. "Ustavitev in vnovična sprožitev napadov na energetsko infrastrukturo se dogajata tako rekoč vsak dan, tako da tukaj Putin niti ni dal neke velike koncesije in ta dogovor ga v resnici ne ustavlja. Putin je tako pridobil čas, ponovil je svoje pogoje in nekako sta obe strani zagotovili pozitivno fasado tem pogajanjem. Še zlasti Trump je naredil velik 'spin' o uspehu. Če potegnem črto, sta edini res uspešni zadevi dogovor o izmenjavi ujetnikov in – mogoče je videti malce banalno – dogovor o hokejskih tekmah med obema ligama, kjer gre za iznajdljivo dodatno razsežnost ustvarjanja občutka pozitivnega ozračja."

Ustavitev napadov na energetsko infrastrukturo je bil sicer sprva predlog ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega. Kot pojasnjuje Prezelj, se napadi na energetiko izvajajo zato, da se drugi strani onemogočijo določene vojaške operacije, predvsem pa zaradi vpliva na moralo prebivalstva. "S tem se razbija nasprotnik na način, ki vpliva na delovanje vsakega gospodinjstva, tako da je to seveda nekaj zelo pomembnega, vendar pa je to samo delček celotne ruske strategije. Zato bi ustavitev teh napadov kljub vsemu v kontekstu pogajanj minimiziral."

Pogajanja med Rusijo in ZDA o trajnem miru, očitno brez ukrajinske udeležbe, se bodo predvidoma nadaljevala konec tedna v Savdski Arabiji. "Tam se bodo pogovarjali o obstoju zveze Nato, o njeni širitvi in o morebitnem ukrajinskem članstvu v Natu – in to se preprosto ne more hitro končati. Po mojem mnenju bi po najbolj optimističnem scenariju to trajalo nekaj mesecev, če ne bi bilo vojne, pa nekaj let. Brez Evrope in Ukrajine za mizo je to do neke mere račun brez krčmarja, sicer pa po starem diplomatskem reku – če te ni za mizo, si na mizi. Domnevam, da je Trumpov interes v ozadju zbližanje z Rusijo na podlagi ukrajinske in bližnjevzhodne zgodbe, za skupni boj proti Kitajski, ki se je Trump dejansko boji."

Je Ukrajina izgubila vojno?
Ob zasuku ameriške zunanje politike se zdi, da Ukrajina ni v položaju, ko bi še lahko postavljala kakršne koli pogoje. Prezelj meni, da je Ukrajina izgubila vojno glede osvoboditve ozemelj, ki jih že zaseda Rusija, ni pa izgubila svoje neodvisnosti. "Igra se šah velikih sil, kjer je Ukrajina samo točka na šahovnici. Doslej pravih dogovorov glede ozemlja in varnostnih zagotovil še ni bilo. Vendar je verjeten scenarij strinjanje Putina in Trumpa, da pripadejo zasedena ozemlja Doneck, Lugansk, Zaporožje in Herson Rusiji, da je Kursk v resnici že izgubljen in da bo Ukrajina nevtralna država, ki pa bi imela neka varnostna zagotovila, ni pa še jasno, od kod. Trump bo na tem področju po mojem mnenju želel žogico potisniti Evropi, s tem pa tudi tveganje. Ob tem bi opozoril, da se je večina takšnih zagotovil v preteklosti v Evropi končala z vojno, s prvo svetovno in drugo svetovno vojno."

Kaj naj torej v tem kontekstu naredi Evropska unija? Po Prezljevem mnenju mora vztrajati pri svojih vrednotah, uporabiti vzvode za pritisk in se čim prej vključiti v pogajalski proces. Od znotraj pa se mora Evropa bolj povezati in trezno oceniti rusko grožnjo ter ukrepati za povečanje svoje odpornosti. "Treba je vedeti, da gre za postimperialne težnje nekdanjega imperija, ki 40 odstotkov svojega proračuna oziroma devet odstotkov BDP-ja daje za obrambo, pri čemer gresta dve tretjini proizvedenega orožja že v zaloge. Tukaj moramo torej oblikovati nasprotni pol z vidika vojaške moči, ampak ne histerično, temveč trezno. Tvegamo namreč, da bi sami sebe popolnoma militarizirali – in že spet je tukaj zgodba prve in druge svetovne vojne, čemur se seveda moramo izogniti."

Celoten pogovor lahko poslušate v podkastu Ob osmih.