Evropo je zajela oboroževalna mrzlica, prej dolgo opevan zeleni prehod je, kot se zdi, potisnjen na stranski tir. Kot je za oddajo Ob osmih sejal direktor Inštituta za civilizacijo in kulturo ter strokovnjak s področja mobilnosti Andrej Brglez, zelenega fokusa pri trajnostni mobilnosti ne bi smeli opustiti, saj je to evropska konkurenčna prednost, sploh pri inovacijah. Ob tem si ne gre zatiskati oči. "Seveda ta diskurz o možnih vojaških napetostih žal takoj naplavi avtomobilsko industrijo: tako kot je bilo v drugi svetovni vojni, vse avtomobilske tovarne so šle v oboroževalno industrijo." Ne verjame sicer, da je evropska oboroževalna mrzlica posledica pritiska pešajoče nemške avtomobilske industrije.

Glede na razvoj evropske avtomobilske industrije Brglez meni, da vojaški fokus ne bo zamenjal zelenega, temveč se bosta dopolnjevala; vložki pa bodo končali na istem kraju. "Vem, kako grozno se sliši, ampak v resnici je to isto. Ker kot spremljam Nato in tehnologijo razvoja evropske avtomobilske industrije, lahko ključni steber postane tudi vodik. To bo lahko evropska zgodba - zaradi Natovega interesa po drugačnem gorivu lahko vodik postane tudi gorivo mobilnosti. Druga izjemno pomembna razvojna faza, nujna za Evropo, pa je digitalizacija avtomobilskega sektorja. Celotno področje prehaja v popolnoma drugačno mobilnostno sfero z uporabo deljenih podatkov. Če govorimo samo o teh dveh zadevah in rečemo, da gre denar zdaj za to v vojsko, se bo vrnil v mobilnost in avtomobilsko industrijo."

Vprašanje, ali se zeleni prehod umika orožju, je sicer povezano tudi z zmanjševanjem subvencij za nakup električnih avtomobilov v evropskih državah. Brglez meni, da bi se to zgodilo tudi brez tektonskih geostrateških premikov. "Elektrifikacija je po mojem že pred leti presegla pozitivno diskriminacijo, ki jo je na začetku potrebovala za uveljavitev. Električni avtomobili so tukaj, zdaj jih razumemo, vidimo jih na cesti, počasi smo jih začeli ponotranjati."

Na tem področju je pomemben dejavnik kitajska konkurenca z velikimi državnimi subvencijami. Te so bile med razlogi, da je Evropska unija lani uvedla dodatne carine za kitajske avtomobile. Med petimi državami, ki so bile proti, je bila Slovenija, lani konec leta pa so z gospodarskega ministrstva prišli znaki, da Slovenija išče stike s kitajskimi proizvajalci, tudi kot morebitna lokacija nove tovarne kitajskih avtomobilov. "Kitajska je zanimiva zato, ker je v zadnjih desetih letih na svetovni zemljevid avtomobilskih znamk poslala kar sto novih znamk. Četudi odpišemo večino in jih ostane deset, je to toliko novih igralcev, zelo pomembnih v svetovnem merilu. Kadar koli smo v Evropi uvedli kakšne nove avtomobilske standarde, so Američani vedno iskali stik s tistimi državami, v katerih bi lahko prišli do tržišča Evropske unije. Kitajci počnejo prav to." Tako so poiskali stik z nami in naše gospodarsko ministrstvo se je, meni Brglez, odzvalo tako, kot je treba, ko potrka na vrata tako močna sila. "Sploh če se hkrati zavedaš izjemno velike odvisnosti od nemškega avtomobilskega trga. Saj ga ne puščamo na cedilu, ampak odprimo si pot še k tistim desetim novim igralcem. Naj povem, kako široko Kitajci to dojemajo. Nekaj dni po tem, ko je Slovenija glasovala proti carinam, so me poklicali s kitajske državne televizije in prišli v Slovenijo, da smo imeli intervju o našem dojemanju Kitajske."

Eno kitajsko tovarno sicer v soseščini že imamo, na Madžarskem, a se je ta ravno zdaj znašla v preiskavi Evropske komisije zaradi morebitnih subvencij. "Seveda je to, kar Evropa počne tukaj, bistveno bolj premišljeno in taktično, kot to, kar počne Trump. Ja, pridite k nam, a ne prinesite vsega s seboj, ker sicer vas bomo ocarinili, saj nismo samo vaša delovna sila." Poleg tega da bi lahko kitajski proizvajalci pri nas kupovali surovine, je pomembnejši nov potencial, ki ga odpirajo, in sicer za digitalni prehod. "Kitajski avtomobili so bolj pametni telefoni kot avtomobili na štirih kolesih. Slovenija bi lahko bila nekakšen tehnološki vstopni partner za kitajske znamke. Vse velike kitajske avtomobilske znamke imajo v svojem solastništvu nekega telekomunikacijskega giganta, in tu zdaj iščejo evropskega partnerja. Se pa s tem odprejo novi problemi. Če imamo pri tovarni recimo okoljska vprašanja, imamo tukaj vprašanja deljenja podatkov itn. ... ampak v ta novi svet moramo vstopiti in Kitajci so nam odprli vrata."
Pri nas so medtem oči uprte v Revoz, kjer bodo izdelovali električnega twinga z obljubo o ceni manj kot 20 tisoč evrov, kar naj bi bilo ugodno. A Brglez poudarja: "Pred šestimi leti je nov twingo stal 13 tisoč evrov. Zdaj prihaja električni, ki je večinsko sestavljen iz kitajskih delov. Baterija ni niti francoska niti slovenska, temveč je ta najdražji del iz Kitajske, kjer tak avto stane 10 tisoč evrov ali še manj. In avtomobili so se v zadnjih desetih letih izrazito podražili. Tako da to jaz bolj vidim kot premišljeno marketinško delo Renaulta, tako kot drugih znamk, ki skušajo ohraniti te povišane cene." V tem pa že vidi zametek nove oblike lastništva avtomobilov, ki jih po takih cenah ne bomo mogli kupovati, ampak bo šlo to v podobno smer kot pri telefonih. "Včasih je telefon stal nekaj tisoč evrov, zdaj pa plačuješ najem. Tako se bo plačevala tudi mobilnost."

Naročite se na podkast Ob osmih.