"Ne drži, da je ta vlada pri nas kakor koli spregledana oziroma privilegirana." V povprečju imajo hkrati v obravnavi 350 zadev. Pri tem je predsednik KPK-ja Robert Šumi omenil ukrepanje komisije zoper člane vlade, med drugimi ministrico za javno upravo, zaradi omejitev poslovanja oziroma ker tega niso prijavili. "Pred volitvami smo opozarjali, da je treba izpolniti to obveznost. Če današnja vladajoča struktura in poslanci po štirinajstih letih še vedno niso ozaveščeni, kaj je njihova dolžnost po zakonu o integriteti in preprečevanju korupcije, je to žalostno. Očitno teh standardov ne jemljejo kot pomembne, v tem se tudi razlikujemo od zahoda, kjer bolj resno jemljejo politično pregledno delovanje oziroma higieno, ki jo zagovarjamo tudi v KPK-ju oziroma ki smo jo pristojni nadzorovati."

Pred letom 2010 so bila mnenja KPK-ja načelna, danes ni več tako. "Še vedno se to pogosto meša. KPK vodi prekrškovne in ugotovitvene postopke po svojem zakonu in po zakonu o upravnem postopku, sodišča pa pritrjujejo našim ugotovitvam. Zdaj imamo že 26 pravnomočnih ugotovitev o kršitvah integritete, glavnina, 20, se jih je zgodila od leta 2020 naprej. V njih govorimo o tem, da so vplivanje, privilegiranje, laganje nedostojna in neprimerna ravnanja, zaradi katerih ne moreš biti funkcionar. Na zahodu v takih primerih odstopijo, pri nas pač ne."

O tem, da gre za hude kršitve, govori tudi novela zakona o Slovenskem državnem holdingu. "V tem zakonu je določeno, da posameznik ne more biti več član uprave ali nadzornega sveta SDH-ja, če KPK pravnomočno ugotovi, da je kršil integriteto."

KPK postopek zoper premierja Roberta Goloba začasno ustavil

KPK je včeraj prekinil postopek zoper premierja Roberta Goloba, v katerem preiskuje očitke nekdanje ministrice Tatjane Bobnar na račun Goloba, da je vplival na delo policije. Po zakonu ima predkazenski postopek prednost, poudarja Šumi. "Tožilstvo, ki preiskuje sum kaznivega dejanja, lahko oceni, kako bi lahko komisija vplivala oziroma posegla ali pa kontaminirala postopek. Zaradi tega so moji sodelavci včeraj začasno prekinili delo v tej zadevi." Prekinitve postopka niso pogoste, običajno pa tudi niso medijsko zanimive, pravi Šumi, ki se je iz postopka izločil, ker je bil v preteklosti sodelavec Tatjane Bobnar.

"Zagotovo si slovenska javnost in tudi stroka ne želita, da bi se ponovil scenarij iz leta 2013, ko so zadeve, ki so jih vodili pred KPK-jem, zaradi procesnih napak v sodnem sistemu razveljavili," poudarja Šumi. Gre za postopke proti takratnemu predsedniku vlade Janezu Janši in proti Zoranu Jankoviću v povezavi z neprijavljenim premoženjem. "Ko so bile ponovno pravnomočne, pa niso zanimale nikogar več. V KPK-ju zato izvajamo vse postopke tako, da bodo vzdržni. Zato procesno kot tudi vsebinsko trajajo malo dlje. Pravna država in pravice obravnavane osebe so na prvem mestu, čeprav to komu zagotovo ni všeč. Politika bi si mogoče želela naših napak, ker bi s tem imela dodatne argumente v prid trditvi, da mi delamo slabo."

Slovenija še vedno potrebuje KPK

"Komisija za preprečevanje korupcije je bila leta 2004 očitno ustanovljena zato, ker je morala biti ustanovljena. Ne zato, ker bi si politika tega želela, ampak zato, da smo lahko vstopili v Evropsko unijo. Vse od takrat poskušajo Komisijo omejiti ali pa celo ukiniti." Šumi je prepričan, da še vedno potrebujemo KPK. "Ko bomo dosegli raven Finske, ki je daleč pred nami, bo to vredno premisleka. Po vseh škandalih, ki so bili na primer v Evropskem parlamentu, pa je mogoče, da bo tudi Skandinavija morala imeti te organe, ampak za zdaj jim gre dobro, ker temeljijo na zaupanju. Integriteta je prvi pogoj za zaupanje. In tam zelo dobro vedo, kaj to pomeni."

Hitrega napredka pri spoštovanju integritete, odgovornosti in preglednosti delovanja ne pričakuje. Osnutek nove resolucije o preprečevanju korupcije po njegovih besedah že dva meseca stoji na vladi. "Ne vem, zakaj ga ne pošljejo v nadaljnjo obravnavo."

Upa, da bodo imele nove generacije več možnosti za premislek o tem, kaj pomeni biti odgovoren, transparenten in delati za javno dobro, ne pa za zasebne koristi. "Zamenjevanje javno – zasebno je po tridesetih letih še vedno problem, mogoče zato, ker so isti ljudje, ki vodijo državo, še danes na tem političnem prizorišču."

KPK je kadrovsko podhranjen, uslužbenci so najslabše plačani funkcionarji neodvisnih državnih organov v državi

"Prvi vladi Janeza Janše ni uspelo ukiniti Komisije, zato so znižali plače vsem trem funkcionarjem. Tako je ostalo do danes. Vsakokratna vlada se je strinjala, da to ni prav, ampak tega nikoli niso popravili. Očitno jim to koristi." Kot poudarja Šumi, pa bodo instituti, kot so preprečevanje nasprotja interesov, prijava premoženja in podobno, ostali, tudi če ukinejo KPK. "To so le prazne besede, s katerimi bombardirajo svoje volivce. Pri diskreditiranju organa pozabljajo, da uničujejo pravno državo."