Potem ko je avgusta lani deroča Savinja vdrla v prostore enega izmed najbolj avtomatiziranih podjetij v panogi na svetu, se je začela obsežna sanacija, polna izzivov. Škoda v podjetju, je bila ocenjena na več kot 100 milijonov evrov, od države pa so kmalu zatem prejeli 10 odstotkov predplačil za sanacijo. "Pokazalo se je, da je naša država odrasla, da ni več nek otrok, ki se ne zna obnašati v kriznih razmerah, ampak da je pristopila odgovorno, resno, hitro in fleksibilno. Sredstva imamo že na svojem računu, kar je tudi svojevrsten rekord, podobno kot naše okrevanje." Za podjetje je zdaj ključno, kakšni bodo vladni ukrepi, ki so pogoj za nadaljnje delo.

Čakanje na poplavne zemljevide

Porečje Savinje je bilo z intervencijskimi ukrepi razmeroma dobro sanirano in trenutna poplavna ogroženost podjetja je po mnenju Mirnika verjetno celo nižja, kot je bila pred poplavo, še vedno pa čakajo na uradna poročila in analize pristojnih. "Pred poplavami smo bili v sklepni fazi pridobivanja gradbenega dovoljenja za novih deset tisoč kvadratnih metrov proizvodnih površin, po poplavi bi morali plačati še komunalni prispevek in bi dobili gradbeno dovoljenje, a smo nato po tehtnem premisleku od tega odstopili, saj na tem zemljišču trenutno po našem mnenju, dokler niso izvedeni končni ukrepi in študije, ni smiselno graditi," pravi izvršni direktor podjetja, ki je eno izmed vodilnih proizvajalcev zobatih obročev za avtomobilsko industrijo.

Poplavni zemljevidi so po njegovem vedenju še vedno enaki, kot so bili pred poplavo, prav tako še čakajo na nadaljnje korake glede urejanja porečja Savinje. "Načrte, ki so oziroma bodo pripravljeni, je treba spraviti v življenje, brez tega ne bomo nič bolj gotovi ali pa varni, kot smo danes." Če želijo zagotoviti obstoj podjetja in nadaljnji razvoj, morajo začeti večje dejavnosti, osnova pa so proizvodni prostori, kamor lahko umestijo vso opremo. Nemotena proizvodnja namreč pomeni tudi razvoj, nova delovna mesta in nove proizvode.

Odklonili Portugalce, ostati in delati želijo doma

Kmalu po poplavah, ko so imeli eni izmed končnih kupcev težave in so morali proizvodnjo za nekaj mesecev ustaviti, so jih poklicali Portugalci in jim ponudili zemljišče in vse potrebno za vzpostavitev proizvodnje, a se za to niso odločili. "Ne, na Portugalsko ne bomo odšli, mislimo, da se v Sloveniji da delati in da možnosti za razvoj so, veliko ljudi v tej državi se trudi in delamo za skupen cilj, da nam bo vsem skupaj bolje." Ob tem dodaja, da njihov namen ni rast oziroma razvoj zaradi razvoja samega ali povečevanja dobička, ampak napredek skupaj z dobavitelji in sledenje kupcem, ki potrebujejo nekaj večjega, drugačnega ali boljšega.

Vsi kupci se po poplavah niso vrnili

Pred poplavami je imelo podjetje KLS Ljubno široko paleto kupcev, poleg evropskih tudi bolj oddaljene trge v Južni in Severni Ameriki in v Aziji. Predvsem na Kitajsko, ki ima močno domačo industrijo, bo vrnitev zelo težka. "Pri kupcih, ki so bliže nam, smo za zdaj razmeroma dobro situirani, skupno smo sicer na nekoliko nižjih obratih kot pred poplavami, za približno tretjino manj posla imamo danes, ampak računamo, da bi nekje do konca leta lahko ta naročila dobili nazaj in potem delovali kot prej." Razmere so zelo nepredvidljive in spremenljive tudi na nemškem trgu, na eni strani se že več mesecev čaka na recesijo, ki je še kar ni, na drugi strani se z elektrifikacijo in hibridizacijo dogajajo velike spremembe na trgu vozil.

Vse to vpliva na promet, prodajo, način proizvodnje in tip izdelkov. "Danes je trg precej manj predvidljiv kot pred desetletjem, treba se je bolj prilagajati, ampak to je nekaj, kar je v naši krvi, in mi se moramo prilagajati temu, kar je na trgu na način, da delamo, kar je potrebno," meni Mirnik.

Več pa v tokratni epizodi oddaje Ob osmih.