V ponedeljek se izteče javna obravnava zakona o gostinstvu, ki bo omejil kratkoročno oddajanje nepremičnin turistom na spletnih platformah. To je zelo razburilo male sobodajalce, ki trdijo, da je tak zakon neustaven in da sami niso krivi za pomanjkanje stanovanj, visoke najemnine in cene nepremičnin. "Ne gre za to, da bi bil kdo posebej kriv za trenutno stanje, če že, so krive vse pretekle vlade, ki so zanemarjale to področje," odgovarja Tadej Štrok z inštituta Danes je nov dan, ki opozarja na krivično sistemsko ureditev. Ta vse več lastnikov nepremičnin spodbuja, da se namesto za dolgoročno odločajo za kratkoročno oddajanje, saj je to bolj dobičkonosno in jim daje več svobode, ocenjuje.

Od kršitev hišnega reda do izselitve dolgoročnih najemnikov

Inštitut je pripravil celo kampanjo z naslovom "Airbnb, pejt domov!" s katero so opozarjali na odsotnost regulacije kratkoročnega oddajanja nepremičnin na platformah, kar še poglablja stanovanjsko krizo. Kot pravi Štrok, so jih k tem spodbudile številne anekdote predvsem mladih: "K nam sta pristopila programerja prostovoljca, ki sta bila sita turistifikacije Ljubljane, zaradi katere se okolje drastično spreminja in se zapirajo prostori, namenjeni domačinom. Ljudje se začnejo spraševati, komu je to mesto sploh še namenjeno, saj povsod videvamo ključavnice Airbnb in trume turistov, medtem pa med mladimi krožijo zgodbe o tem, kako se mora nekdo odseliti ali pa ni dobil želenega stanovanja." Med tistimi, ki jim je Airbnb zagrenil življenje, najdemo zelo raznolike skupine ljudi, od sosedov v bloku, ki jih moti hrup, do posameznikov, ki so se bili prisiljeni izseliti iz stanovanja.

Samo izboljšanje nadzora ne bo dovolj

Na inštitutu se zavedajo, da je z ekonomskega vidika odločitev po večjem zaslužku razumna, a v obdobju stanovanjske krize ponudba stanovanj za turiste močno presega ponudbo stanovanj za lokalno prebivalstvo: "Lastniki rečejo, da bi se malo preizkusili v Airbnbju, ker bi jim to omogočilo večji zaslužek. To jim svetujejo tudi nekatere agencije za upravljanje kratkoročnega oddajanja, saj naj bi imeli na ta način več svobode in prožnosti. Marsikdo seveda nasede." Dodatna težava so najemne pogodbe pri nas, v številnih primerih najemnik pogodbe sploh nima, kar pomeni, da ni dovolj zavarovan in je v celoti odvisen od volje lastnika. Po trenutni zakonski ureditvi je kratkoročno oddajanje nepremičnin omejeno na 150 dni na leto, a kot opozarja Štrok, gre za sivo cono, saj je nadzor precej šibak. "Potrebujemo oboje, zaostritev zakonodaje, ki bo postavila jasno ločnico, kdo lahko oddaja in pod kakšnimi pogoji, ter okrepljen inšpekcijski nadzor. Mi predlagamo uvedbo platforme za anonimno prijavljanje kršitev, s čimer bi pomagali inšpekciji."

Več pa v tokratni epizodi oddaje Ob osmih.