"Večino najspornejših rešitev, vključno s prisilnim delom ob morebitnih izrednih okoliščinah, so umaknili iz predloga interventnega zakona, zato si lahko oddahnemo," je v oddaji Ob osmih povedal Rok Ravnikar, družinski zdravnik v Zdravstvenem domu Kamnik. Državni sekretar na ministrstvu za zdravje Denis Kordež odgovarja, da je interventni zakon, ki ga je včeraj potrdil matični parlamentarni odbor, prvi korak k izboljšanju delovnih razmer v zdravstvu. Na ministrstvu so prepričani, da zdravstveni delavci za pomoč ob izrednih dogodkih ne potrebujejo nobene prisile. A Kordež opozarja, da ni pravnih podlag, ki bi omogočile začasno premestitev zdravstvenih delavcev k drugemu delodajalcu in pravno-formalno plačilo vseh dodatkov ter stroškov, ki mu pripadajo. "Z interventnim zakonom želimo omogočiti pravno podlago za hitro ukrepanje ministrstva ob nenadnih, izrednih in posebnih dogodkih, ki niso nujno vezani na aktivacijo državnega načrta. Tako lahko v takih razmerah ukrepamo hitro in zagotovimo stabilno delovanje zdravstvenega sistema, tudi če to pomeni premeščanje zdravstvenih delavcev iz ene ustanove v drugo."

Čakalne vrste ostajajo

Interventni zakon na področju večje dostopnosti in skrajšanja čakalnih dob ne prinaša dosti novega, pravi Ravnikar. Vlada sicer želi z njim povečati prav dostopnost do zdravstvenih storitev. Zakon je nujen, da se bo lahko po novem letu začelo pobiranje obveznega zdravstvenega prispevka, druge določbe predloga pa so naletele na številne kritike. "Iz najnovejšega predloga so umaknili elemente prisilnega dela, tudi v okoliščinah, ki niso naravne katastrofe; končni rezultat pa je ta, da smo preprečili ogromno škodo oziroma nevarnost, ki se je napovedovala v našem zdravstvu," je prepričan Ravnikar. Ob tem priznava, da predlog prinaša nekaj poskusov za pridobivanje kadra iz tujine in enakomernejše vključevanje v dežurstva. A kot opozarja, prihod kadra iz tujine ne more biti nikoli tako velik, kot je lahko odliv domačega kadra zaradi neugodnih delovnih razmer v zdravstvu in zmanjšane dostopnosti. "Naša glavna opozorila pri spremembah zakonodaje so bila, da je treba povečati prožnost in motivacijo zaposlenih v javnem sistemu ter zmanjšati obremenitve. To bo povečalo zmogljivosti našega sistema. Novi predlogi, sploh prvotni interventni, pa gredo v smeri omejevanja, prisile in povečanih obremenitev."

Dodatki ostajajo, a prenizki

"Ti dodatki so bili uvedeni pred letom in pol, ker nam je grozilo sesutje zdravstva," opisuje Ravnikar. Izkušeni in usposobljeni kadri so namreč začeli odhajati zaradi prevelikih obremenitev in prenizkega plačila. "Napovedovalo se je, da ti dodatki ne bodo več potrebni, zdaj pa smo v situaciji, ko se je zakonodaja iztekla, ampak zadeve se niso toliko spremenile, da bi lahko rekli, da dodatki niso več potrebni; ob prejšnji ureditvi je bila srednja medicinska sestra upravičena tudi do dodatka 2.000 evrov bruto na mesec, kar je glede na njen dohodek kar veliko, zdaj pa bo to največ 600 evrov bruto; dodatki so se zdaj zmanjšali v primerjavi s preteklim obdobjem." Gre za delovišča, ki so naporna, govorimo o nadurah in o nočnem delu, ob tako velikem pomanjkanju zmogljivosti se dežurne ambulante dodatno obremenjujejo, ker ljudje v rednem času ne pridejo do storitev. Veliko več bi lahko dosegli z motivacijo, tudi s plačilom za prostovoljno nadurno delo, predvideva Ravnikar. "Velika škoda je za vsakega, ki zapusti sistem ali našo državo, tega si ne želimo; ustvarjamo neke prve korake k temu, da izboljšamo delovne pogoje," pravi Kordež. "S koncem tega leta bi nagrajevanje ugasnilo, upoštevali smo veliko pripomb, ki so se dotikale dodatka; želimo razširiti tim družinske medicine z dodatno diplomirano medicinsko sestro, po sprejetju zakona nadaljuje delo posebna skupina, ki bo obravnavala prenos dela obremenitev z zdravnika na diplomirano medicinsko sestro; mislim, da je to korak k razbremenitvi in izboljšanju pogojev dela, potrebujemo pa konsenz stroke – kateri delež je primeren, da ga lahko prevzame diplomirana medicinska sestra."

Več v tokratni epizodi Ob osmih.