Najprej prostori. Kot je znano, v Ljubljani sodišča delujejo kar na 18 lokacijah, večinoma v najemnih prostorih. Za najemnine gre letno skoraj 3,5 milijona evrov. Predsednik vrhovnega sodišča Damijan Florjančič je pojasnil takole: "Ni treba delati posebnih izračunov, koliko davkoplačevalskega denarja se na ta način pretaka v dohodke najemodajalcev. In ta prostorski problem ni od včeraj. In tudi če sodstvo nanj ne bi opozarjalo, bi morala izvršilna veja v okviru svojih pristojnosti poskrbeti, da bi ne prišli v take katastrofalne razmere."

Naslednji problem: mreža sodišč. Imamo 44 okrajnih sodišč. Nekatera so zelo majhna, sodniki so neenakomerno obremenjeni, sploh v primerjavi z okrožnimi sodniki. Sodstvo si želi enovitega prvostopenjskega sodnika, kot osnovno celico sodstva pa okrožje. Stvar je praktično dogovorjena, z odstopom vlade pa: "Luč na koncu predora je ugasnila. Upam, da le začasno."

Nekaj podobnega je z ureditvijo plačnega položaja sodnikov. Kar 700 od skoraj 900 sodnikov je podpisalo zahtevo, naj se njihove plače končno uredijo, pravi Florjančič: "In kako je odreagirala izvršilna veja? Nikakor."

Tako pa imajo najvišje plačani strokovni sodelavci višje plače od okrajnih ali celo okrožnih sodnikov in posledično nobene želje, da bi postali sodniki. Težave so še: na primer zaradi premalo pravosodnih policistov je lani odpadlo več 100 obravnav. Ker niso mogli pripeljati obdolženih iz pripora. Tudi na to sodstvo ne more vplivati.