Predsednik sindikata novinarjev Radia Slovenija Jože Skok je za MMC dejal, da tudi drugi predlog zakona vsebuje večino nesprejemljivih rešitev iz prvega predloga, ki ogrožajo novinarsko in uredniško avtonomijo.

Dodal je, da minister za kulturo Vasko Simoniti z izjavo, da je pri popravku predloga zakona upošteval pripombe sindikatov na RTV-ju, zavaja javnost, saj ti sindikati niso posredovali nobenih pripomb in predlogov na posamezne člene zakona.

Vztrajajo namreč pri tem, da je zakonski predlog v celoti nesprejemljiv in da ga je zato treba napisati povsem na novo, in sicer po široki javni razpravi, v kateri morajo svoje povedati tudi novinarski sindikati in aktivi na RTV-ju, Društvo novinarjev Slovenije, Sindikat novinarjev Slovenije in strokovna javnost, je še poudaril Jože Skok.

Po mnenju sindikata odsotnost javne razprave, ki bi vključila novinarje in najširšo strokovno javnost, pomeni, da minister onemogoča demokratično javno razpravo, kakršno o tako pomembnih vprašanjih organizirajo v demokratičnih družbah. Do predloga zakona je bila kritična tudi profesorica novinarstva na Fakulteti za družbene vede Manca Košir. V razpravi v Odmevih je dejala, da predlog kaže želje nove vlade po podržavljanju javne radiotelevizije. Po njenem bi morali za spremembo tako pomembnega zakona iskati čim večje javno soglasje.

Podrejanje RTV-ja vladi
Kritikam prej omenjenega sindikata se pridružujeta tudi Društvo novinarjev Slovenije (DNS) in Sindikat novinarjev Slovenije (SNS), ki ju moti odsotnost temeljite javne razprave o prihodnjem razvoju, organiziranosti in upravljanju radiotelevizije kot javnega servisa. Po njunem to pomeni, da je slovenska vlada odstopila od evropske prakse usklajevanja zakonskih predlogov.

DNS in SNS menita, da predlog zakona prinaša podrejanje RTV-ja vsakokratni vladajoči koaliciji, javnost pa zato ne bo mogla biti nepristransko in verodostojno obveščena.

Poleg tega predlog zakona, ki ga je vlada poslala v DZ po rednem postopku, legalizira oblastno in politično poseganje v avtonomijo in programske vsebine javnega servisa, s čimer je novinarska in uredniška avtonomija ogrožena. To pomeni, da se bo iz javnega servisa RTV spremenil v državni servis. Med drugim je dokaz za to nov način imenovanj vodilnih na RTV-ju, kjer bo kadrovske škarje in platno imela v rokah trenutna vladajoča koalicija.

Obe novinarski organizaciji poudarjata, da bi bilo treba vzpostaviti sistem, ki bo povečal vpliv javnosti in civilne družbe na upravljanje javnega zavoda.