Državni zbor bo odločal o uvedbi denarne kazni za nedostojno vedenje do uradne osebe pri uradnem poslovanju ter najvišjih predstavnikov oblasti in njihovih bližnjih.

V prvem odstavku 7. člena nove zakonodaje je določena osnovna oblika prekrška: "kdor se na javnem kraju prepira, vpije ali se nedostojno vede, se kaznuje z globo od 104,00 do 417,00 evra". Drugi odstavek pa določa strožje kaznovanje, kadar je nedostojno vedenje usmerjeno zoper uradno osebo pri uradnem poslovanju. “Kdor se prepira, vpije ali se nedostojno vede do uradne osebe pri uradnem poslovanju, se kaznuje z globo od 417,00 do 835,00 evra.” Z novim predlogom pa vlada med zaščitene kategorije poleg uradnih oseb pri uradnem poslovanju dodaja še najvišje predstavnike države.

Hojs: V vseh demokratičnih državah je tako

Minister za notranje zadeve Aleš Hojs se je odzval na očitke, da predlagana uvedba denarne kazni za nedostojno vedenje do predstavnikov oblasti vzpostavlja privilegirano kategorijo državljanov. Kot je pojasnil, so se za spremembo zakona o varstvu javnega reda in miru, ki med drugim prinaša tudi globo od 500 do 1000 evrov za nedostojno vedenje do uradne osebe pri uradnem poslovanju ter najvišjih predstavnikov oblasti in njihovih bližnjih, odločili, ker so ugotovili, da je policija ob takšnih primerih napadov nemočna, poroča Slovenska tiskovna agencija.

Po njegovih besedah, je policija ob julijskih napadih na poslance državnega zbora opozorila, da takšnih dejanj ne more kaznovati. Pregon za tovrstno kaznivo dejanje je stvar vsakega posameznika, ki ga lahko sproži z individualno prijavo, je dodal.

S predlaganim ukrepom so tako javnosti podali signal, da je takšno vedenje do najvišjih predstavnikov države nesprejemljivo in ga bodo, "če ne gre drugače, uredili z zakonodajo", je prepričan Hojs.

Na ukrep so se sicer v sredo kritično odzvale opozicijske stranke LMŠ, SD in Levica. "Čudi me, da tudi tisti, ki so bili tudi sami kdaj deležni takšnih napadov, ne podprejo bolj močno tega predloga, saj se lahko tudi njim, kaj takega zgodi, ko bo nastopila druga oblast," je njihov odziv komentiral Hojs.

Minister za notranje zadeve se je ob tem odzval tudi na očitke, da gre pri uvajanju takšnega ukrepa za uvajanje 133. člena iz časov nekdanje Jugoslavije. A po Hojsovih besedah, se je 133. člen nanašal na sovražni govor v smislu sovraštva zoper komunistični sistem, in ne na žaljenje najvišjih predstavnikov države.

Če želimo vsi skupaj prispevati k drugačni kulturi v družbi, je po njegovem mnenju nujno, da predlagani ukrep sprejmemo.

Po Hojsovi presoji je fizični napad na poslanca pred parlamentom tudi povsem drugačen od besednih obračunavanj na družbenih omrežjih, saj komunikacija tam poteka posredno. A tudi sam meni, da so takšna obračunavanja neprimerna. "Vsaka beseda se lahko konča tudi s fizičnim nasiljem, ampak zanimivo je, da se mnogi zdaj obračajo na besede na Twitterju, tistega, kar pa nekateri delajo na ulicah (...), kar se je dogajalo v letih pred velikim vzponom nacizma, pa ne omenjajo prav pogosto," je še dodal Hojs.

Pravnik Šepec: Pravno sporno z vidika svobode govora

Sorodna novica Od 500 do 1000 evrov kazni za žaljenje poslancev DZ-ja ali članov vlade?

A po besedah Mihe Šepca s katedre za kazensko pravo na mariborski pravni fakulteti je takšna dopolnitev zakona pravno sporna predvsem z vidika svobode govora. "Ko govorimo o predstavnikih države, mora biti svoboda govora zaščitena na najvišji ravni ravno zato, da jih lahko kritiziramo. Torej, da jih lahko postavimo v neugoden položaj. Oni predstavljajo oblast in javnost mora imeti pravico, da kritizira oblast. Ko izgubimo to pravico, potem nimamo več demokratične oblasti. Kritika pa pomeni ne samo lepe besede 'z vami se pa ne strinjam'. Tukaj mora biti pravno zaščitena tudi bolj huda kritika z močnimi besedami, napadalna kritika. Ta določba, ki jo želijo spremeniti, bi zelo napadla svobodo govora in je iz tega vidika zagotovo neustavna," je Šepec povedal za Televizijo Slovenija.

Kot je prepričan Šepec, gre za pretirano široko določbo. "Nedostojno obnašanje je lahko vpitje. Lahko je, da nekoga spremljamo, mogoče samo govorimo in se z njim ne strinjamo. Mogoče nekoga pocukamo za rokav. To je lahko pravzaprav vse." Nedostojno obnašanje namreč pravno ni opredeljeno, zato je predlagana določba preširoka. "Če sledi ogrožanje varnosti te osebe, potem pravna določba dobi smisel. Šlo je za neko dejanje, ki ogroža varnost posameznika, potem se sankcioniranje zdi smiselno. Ampak, ta predlog zakona pravi tudi, da je dovolj že to, da se počuti ta oseba ne samo ogroženo, ampak da je razburjena. To je preširoko. Nekdo reče nekaj, kar me razburi, in policist bo lahko izrekel 500 evrov kazni. To pravno ne more biti vzdržno."

Nataša Pirc Musar pa je za Televizijo Slovenija poudarila, da je predlagana višina globe nesorazmerna glede na druge prekrške. Predlog sicer želi sankcionirati zgolj skrajne oblike govora, kot sta vpitje, žaljenje, a je tudi po mnenju Pirc Musar v slovenskem pravnem redu že urejeno. "Zakon o kršitvah javnega reda in miru pozna globe za tovrstne prekrške. Tudi kazenski zakonik je v tem segmentu jasen, kadar gre za najhujše oblike nasilja nad državnimi oziroma uradnimi uslužbenci." Hkrati je Pirc Musar dodala, da ne razume preobrata desnega pola politike, ki je v zadnjih letih intenzivno zagovarjal svobodo izražanja. "Žal ne morem mimo tega, da odločba diši po famoznem 133. členu iz časov nekdanje Jugoslavije." Po mnenju Pirc Musar ne gre za absoluten poseg v pravico do svobode izražanja, saj se je predlagatelj omejil na najbolj deviantne oblike izražanja. "Resnici na ljubo, argumentirane kritike na ta način ne bodo mogli preprečiti."

DZ bo v okviru obravnave predloga novele zakona o javnem redu in miru odločal tudi o uvedbi denarne kazni za nedostojno vedenje do uradne osebe pri uradnem poslovanju ter najvišjih predstavnikov oblasti in njihovih bližnjih. Predlog dopolnila, ki so ga vložili poslanci koalicije, je pripravilo notranje ministrstvo, z njim pa soglaša tudi vlada. In sicer naj bi se za nedostojno vedenje do najvišjih predstavnikov države, poslancev državnega zbora, ustavnih ali vrhovnih sodnikov lahko izrekla globa od 500 do 1000 evrov.

Pravna mreža: To je v nasprotju z načelom določenosti pravnega reda

V Pravni mreži za varstvo demokracije ostro nasprotujejo predlagani uvedbi denarne kazni za nedostojno vedenje do predstavnikov oblasti in njihovih bližnjih. Ocenjujejo, da predlog nasprotuje sodni praksi Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP), ima zastraševalen učinek in vzpostavlja privilegirano kategorijo državljanov.

Po mnenju mreže predlog nasprotuje sodni praksi ESČP-ja, po kateri morajo nosilci visokih političnih funkcij prenesti več, kot to velja za običajne ljudi. Tudi kritike, ki so grobe, pretirane in hkrati ne manj javne. Po navedbah pravne mreže se je ESČP večkrat postavil na stališče, da "se najvišji izvoljeni predstavniki države s pristankom na politično funkcijo neizogibno in zavestno podredijo strogi kritiki njihovih besed in dejanj tako novinarjev kot širše javnosti, zato morajo pokazati večjo stopnjo tolerance do kritike svojega delovanja".

V pravni mreži so še navedli, da je ESČP večkrat izrecno poudaril, da zagotavljanje večje pravne zaščite najvišjih predstavnikov države s posebnim zakonom praviloma ni v skladu z duhom Evropske konvencije o človekovih pravicah. "ESČP je večkrat izpostavil tudi zastraševalni učinek tovrstnega sankcioniranja," so navedli.

Predlog bo po mnenju pravne mreže nedopustno vzpostavil dve kategoriji državljanov, saj slovenska zakonodaja praviloma varuje položaj uradnih oseb pri opravljanju njihovega dela, ne njihovega statusa kot takega. Zapisali so, da so v zakonu o varstvu javnega reda in miru že predvidene strožje sankcije, kadar je nedostojno vedenje usmerjeno zoper uradno osebo pri uradnem poslovanju.

V Pravni mreži za varstvo demokracije opozarjajo tudi na po njihovem mnenju pojmovno nejasnost predloga. Kot so zapisali, v predlogu ni jasno opredeljen pojem "bližnji", prav tako ni jasno, kaj v predlogu pomeni, da bo kaznovano nedostojno vedenje do uradnih oseb tudi "v zvezi z uradnim poslovanjem". Po njihovih navedbah veljavni zakon že določa globo za posameznike, ki se prepirajo, vpijejo ali se nedostojno vedejo do uradne osebe "pri uradnem poslovanju". Po navedbah mreže ni jasno, katere situacije bi bile v novem predlogu dodatno zajete, zato je po njihovem mnenju taka opredelitev v nasprotju z načelom določenosti pravnega reda.