Vlada je v preteklosti pozvala občine, naj pripravijo dodatne projekte, če izbranih ne bo mogoče izpeljati do konca, s čimer je želela zagotoviti, da ne bi izgubili evropskih sredstev. Zdaj je 11 projektov s področja oskrbe z vodo pripravljenih na izvajanje, a zanje po pojasnilih vlade ni mogoče najti denarja. Največ pozornosti so v razpravi namenili 11 projektom s področja oskrbe s pitno vodo, ki so v zadnjih tednih precej razburkali javnost.

Poslancem in poslankam SDS-a je uspelo uveljaviti nekaj svojih predlogov. DZ je na predlog SDS-a tako priporočil vladi ter ministrstvu za kmetijstvo in okolje, naj preveri, katerim občinam zaradi slabe realizacije projektov do konca leta 2015, ko se izteče skrajni rok, ne bo uspelo počrpati denarja iz finančne perspektive 2007-2013, in ta denar prerazporedi na projekte, ki jih je kmetijsko ministrstvo odobrilo in posredovalo v potrditev vladni službi za razvoj in evropsko kohezijsko politiko.

Priporočila za vlado
DZ je sprejel tudi priporočilo vladi, naj čim prej poveča dodatne pravice porabe iz iztekajočega se proračunskega obdobja 2007-2013 in enajstim najbolj izpostavljenim okoljskim projektom v čakalnici podpiše pogodbe o dodelitvi sredstev, če so pogoji za to izpolnjeni. Ostalo je tudi priporočilo, naj vlada zagotovi 35 milijonov evrov lastne udeležbe na omenjenih 11 projektih.

Poslanci so vladi priporočili tudi, naj pri pripravi operativnega programa za novo finančno perspektivo 2014-2020 zagotovi dovolj finančnih sredstev tudi za izvedbo projektov, ki jih je kmetijsko ministrstvo odobrilo in poslalo v odobritev vladni službi. S tem želijo po pojasnilih Andreja Vizjaka (SDS) zagotoviti, da se bo omenjenih 11 okoljskih projektov izvedlo v doglednem času, vsaj v nekaj letih. Kot pravi, ima vsak državljan pravico do zdrave pitne vode.

V opoziciji in lokalnih skupnostih opozarjajo, da gre za dobre projekte s koristmi za gospodarstvo in državljane. Na vladni strani pa pravijo, da prostih pravic porabe v obdobju 2007-2013 ni več in da je odobravanje novih projektov tvegano početje.

Že drugič letos zamrznitev sredstev
Poslanci SDS-a so ogorčeni še, ker je Evropska komisija marca že drugič v slabem letu in pol Sloveniji zamrznila izplačilo evropskih sredstev. Zaradi nepravilnosti je Sloveniji zamrznila 185 milijonov evrov izplačil.

SDS je vlado pozval, naj nemudoma začne odpravljati vse pomanjkljivosti in opravi temeljito revizijo smotrnosti porabe sredstev EU-ja po projektih. V Bruselj so že poslali predlog za delno sprostitev plačil, je pojasnila vodja vladne službe za razvoj in evropsko kohezijsko politiko Andreja Kert, minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Metod Dragonja pa je dodal, da je glavna težava Slovenije v Bruslju to, da je izgubila del svoje kredibilnosti.

"Kredibilnost pa smo izgubili zato, ker je bila pri izvedbi projektov, ki so se izvajali v pretekli finančni perspektivi, odkrita vrsta pomanjkljivosti," je dejal in dodal, da so se pri večjem številu projektov pojavile poneverbe in napake.

V razpravi so največ pozornosti namenili operativnemu programu razvoja okoljske in prometne infrastrukture, ki ima najslabše črpanje evropskih sredstev, zato je bil veliko kritik opozicije deležen minister za kmetijstvo in okolje Dejan Židan, ki ga na seji sicer ni bilo.

Na seji je bila omenjena tudi možnost prerazporejanja sredstev znotraj operativnega programa za razvoj okoljske in prometne infrastrukture, delitev projektov na faze in čimprejšnje črpanje sredstev iz nove perspektive. Kert je glede faznega sofinanciranja projektov pojasnila, da so z Evropsko komisijo pripravili ustrezna navodila, kako je projekte mogoče razdeliti na dve deljivi celoti, opozorila pa je, da mora biti projekt v iztekajoči se perspektivi končan v tolikšni meri, da kaže rezultate.

Dragonja je dodal, da bo vlada do 15. junija sprejela rešitve glede faznega izvajanja projektov.