Imen držav, v katerih bo Slovenija zaprla svoja predstavništva, nista želela zaupati ne minister ne predsednik odbora Jožef Horvat (NSi), vendar je Erjavec razkril, da gre za štiri veleposlaništva v državah EU-ja, katerih imena so se že večkrat omenjala. Minister je že pred časom nakazal, da med drugim razmišljajo o zmanjšanju števila veleposlaništev v Skandinaviji ter zaprtju veleposlaništva na Portugalskem.

Predloge vlade podprla tudi opozicija
Predsednik odbora Horvat je pojasnil, da je predloge vlade večinoma podprla tudi opozicija, Erjavec pa je tako izrazil zadovoljstvo z razpravo. Kot je ocenil, se poslanci zavedajo, da je treba mrežo diplomatsko-konzularnih predstavništev (DKP) racionalizirati. "Potrebno je varčevati tudi pri tej mreži, čeprav kot zunanji minister tega nisem preveč vesel. Želel bi si seveda še več teh diplomatskih predstavništev. Vendar če varčevanje velja, velja za vse," je dejal Erjavec.

Za zapiranje DKP-jev v državah EU-ja pa so se po njegovih besedah odločili tudi zato, ker lahko mnogo dvostranskih dogovorov Slovenija opravi na srečanjih ministrov za zunanje zadeve držav članic EU-ja v Bruslju in Luksemburgu.

Skupno naj bi na leto z zaprtjem teh šestih predstavništev zunanje ministrstvo privarčevalo 1,8 milijona evrov. "Z ukinitvijo veleposlaništev bomo prihranili 1,4 milijona evra na letni ravni. Predvideno je zaprtje še dveh konzulatov. Pri tem pa bo prihranek znašal še nadaljnjih 0,4 milijona evrov na letni ravni," je povedal minister.

Vlada bo o racionalizaciji odločala v četrtek
Vlada bo o predlogu ministrstva za racionalizacijo mreže DKP-ja odločala v četrtek, zato Erjavec predvideva, da bodo lahko s 1. junijem začeli postopek zapiranja predstavništev. Pri tem je dodal, da so predvideni tudi odpovedni roki, zadnje predstavništvo pa se bo zaprlo predvidoma novembra.

Kot je še pojasnil Erjavec, bo imela o zapiranju konzulatov zadnjo besedo vlada, o čemer pa še pričakuje razpravo. Kot je dejal, imajo nekateri ministri sicer drugačen pogled na zadevo, kot je predlog zunanjega ministrstva, vendar bi bil "zelo presenečen, če bi vlada po današnji razpravi hotela sprejeti drugačne sklepe".

Zaprta seja odbora DZ-ja za zunanjo politiko se je začela že popoldne, a je bila po dobri uri prekinjena in se je nadaljevala šele proti večeru. Vmes so se prav tako za zaprtimi vrati člani odbora za zunanje zadeve sešli še na skupni seji s člani odbora za obrambo.

Kot je pojasnil predsednik odbora za obrambo Franc Jurša (DeSUS), so se seznanili z varnostno oceno položaja v Siriji, potem ko so potrdili, da se na opazovalno misijo ZN-a v tej državi pošlje enega slovenskega predstavnika.

Posebnih sklepov niso sprejemali, so pa po besedah Jurše ocenili, da v Siriji praktično že divja državljanska vojna.