Premier Borut Pahor, ki je bil slavnostni govornik na posebni slovesnosti, ki jo je slovenska judovska skupnost pripravila v sinagogi v Mariboru, je poudaril, da je zaveza generacije, ki se je izognila strahu in trpljenju, kakršno je s holokavstom povzročala nacionalsocialistična ideologija med drugo svetovno vojno, da prevzamemo nase dolžnost ohranitve zgodovinskega spomina in odprave krivic.

Pahor: Antisemitizem tudi v Sloveniji
"Ko se na spominski dan z iskreno grozo zazremo v usodo evropskega judovstva, smo s tem kot slovenska skupnost sprejeli zavezo, da ohranimo tudi zgodovinsko resnico o prisotnosti Judov na naših tleh in o nestrpnosti, ki jih je od tod preganjala," je dejal predsednik vlade in pri tem opomnil, da je holokavst skoraj do konca izbrisal judovsko skupnost v Sloveniji - tudi tisti redki, ki so preživeli grozote druge svetovne vojne, so se namreč odločili za življenje v tujini, zlasti v Izraelu.

Premier je še opozoril, da je antisemitizem tako v Sloveniji kot v Evropi še vedno prisoten z izbruhi, ki se ponavljajo iz leta v leto - od sramotilnih napisov na ljubljanskem judovskem pokopališču do podobnih napisov na mariborski sinagogi.

Türk: To je tudi dan našega spomina na grozote
Predsednik republike Danilo Türk se je ob tem dnevu spomnil, da je bila večina žrtev holokavsta judovskega rodu, med žrtvami pa so bili tudi pripadniki številnih drugih evropskih narodov, med njimi številni Slovenci. "Mednarodni dan holokavsta je zato tudi dan našega spomina na grozote druge svetovne vojne. Najbolje ga lahko zaznamujemo s trdno zavezo, da bodo vsa naša ravnanja trajno usmerjena v ohranjanje miru povsod po svetu," je prepričan predsednik.

"Holokavst počasi drsi iz spomina"
"65 let po koncu druge svetovne vojne holokavst in njegove strašljive razsežnosti počasi in postopoma drsijo iz spomina človeštva. Vse manj je živih prič nacističnih grozot, vseh tistih, ki so preživeli to neizmerno preizkušnjo druge svetovne vojne in vse, kar je ta vojna tragičnega s seboj prinesla," je pred začetkom seje državnega zbora opozoril Pavel Gantar.

Predsednik DZ-ja je med nagovorom poslank in poslancev še opomnil, da se "kljub grozi in obnemelosti, ki ju je doživel svet ob soočenju z nacističnim uničevalnim strojem, še vedno (ali pa znova) srečujemo s posamičnimi, a zato nič manj skrb zbujajočimi primeri antisemitizma". Gantar je prepričan, da smo tudi danes priče različnim pojavnim oblikam ksenofobije in nestrpnosti.

"To od nas terja ohranitev spomina"
"Vse to od nas terja ohranitev spomina in zavesti o preteklih grozotah," še pravi predsednik državnega zbora in dodaja, da sta skrb za ohranjanje spomina in zavestna izbira sožitja "naša skupna moralna dolžnost in naše zagotovilo za boljši jutri". "Zaradi vseh žrtev, predvsem pa zaradi prihodnosti človeštva, ne smejo grozodejstva holokavsta nikoli utoniti v pozabo."

"Na ta dan se želimo pokloniti vsem žrtvam holokavsta, ki se jih spominjamo tudi z namenom, da se tako hude kršitve človekovih pravic nikoli več ne ponovijo," pa ob 65. obletnici osvoboditve največjega koncentracijskega taborišča v Evropi, v katerem je umrlo več kot milijon od skupno šestih milijonov Judov, pravijo na ministrstvu za zunanje zadeve.

"S pripovedovanjem spominov spodbujajmo spoštovanje"
Mednarodni dan spomina na holokavst, ki se ga 27. januarja v Sloveniji spominjamo od leta 2008, letos poteka na temo Dediščina preživetja. Na ta način želijo preživeli mlajšim rodovom, ki počasi pozabljajo na grozote druge svetovne vojne, posredovati sporočilo, da je "zelo pomembno, da s pripovedovanjem spominov spodbujajo spoštovanje do različnosti in človekovih pravic", pa ob tem dnevu pravijo na Slovenski škofovski konferenci.