Pri izvedbi izhodne strategije nam mora uspeti, je poslancem, ki razpravljajo o izhodni strategiji, je še dejal Pahor in dodal, da je Slovenija premajhno in preveč odprto gospodarstvo, da bi imela drugo izbiro, kot da je konkurenčna, prilagodljiva in najboljša. Priznal je sicer, da govori pod močnim vtisom četrtkovega neformalnega vrha EU-ja v Bruslju, na katerem so voditelji sedemindvajseterice obravnavali vsebinska izhodišča za novo razvojno strategijo Unije EU 2020. Ta bo nasledila dozdajšnjo lizbonsko strategijo, ki po splošno sprejetem mnenju ni bila uspešna.

Razprava je pokazala, da bo Unija sicer do neke mere delovala skupaj in usklajeno pri iskanju izhoda iz krize in zagotavljanju dolgoročno vzdržnega razvoja, je razložil Pahor in nadaljeval, da je obenem spoznal, da bodo imele države članice bolj kot do zdaj vajeti svojega prihodnjega razvoja v lastnih rokah.

Pahor bi sodeloval tudi z opozicijo
Po njegovem je tako od slovenske politične elite odvisno, ali se bo Slovenija umestila med najbolj konkurenčne, razvite in odprte družbe ali pa se bo zadovoljila s povprečjem. Slovenska politika mora zato delovati kot reprezentanca, je še prepričan. Pri sprejemanju zakonskih dokumentov na podlagi strategije je pripravljen sodelovati z opozicijo do tiste mere, kolikor bo to potrebno.

Premier je poslancem dejal tudi, da bodo odgovorni za sprejetje ambiciozne strategije, ki ima za osnovne cilje konsolidacijo javnih financ, okrevanje gospodarske rasti, okrepitev zaposlenosti in trajnostni razvoj. Slovenija ima vse možnosti, da se v naslednjih letih uvrsti med najbolj razvite, a temu se moramo absolutno posvetiti. Premier je zagotovil, da sta vlada in on sam na to pripravljena, zdaj pa to pričakuje tudi od DZ-ja.

Gaspari: Pomembna je stabilnost javnih financ
V državnem zboru so poslanci kar nekaj ur razprave namenili izhodni strategiji, ki jo je za obdobje po dneh najhujše gospodarske krize pripravila vlada. Spregovoril je tudi minister za razvoj in evropske zadeve Mitja Gaspari, ki je vodil skupino za pripravo strategije, in pojasnil, da je za Slovenijo ključno, da zagotovi ustrezno fiskalno stabilnost, saj brez tega ne bo spodbujanja gospodarske dejavnosti.

Prav javnofinančna stabilnost namreč po njegovem prepričanju postaja specifična razlika med državami. Javnofinančno stabilne države si lahko obetajo hitrejši izhod iz krize in bolj ugoden razvoj, nestabilne pa bodo iz krize izstopile počasneje in s slabšimi temelji za nadaljnji razvoj, je pojasnil. Čeprav Slovenija ni med državami z najslabšim javnofinančnim stanjem, mora glede na razvoj finančnih trgov v zadnjih tednih po Gasparijevem mnenju paziti.

"Ni neke jasne časovnice"
Janez Janša (SDS) je v strategiji vlade našel nekaj stičnih točk s predlogi protikriznih ukrepov, ki so jih pred kratkim pripravili v SDS. "Ključna pomanjkljivost z nekaj častnimi izjemami je v tem, da ni neke jasne časovnice, veliko ukrepov sploh ni razdelanih," je opozoril.

V poslanski skupini SLS bodo strategijo podprli, vendar je Jakob Presečnik opozoril, da je presplošna in ne nakazuje konkretnih ukrepov, od katerih bi si lahko nadejali tudi dejanskih učinkov na gospodarsko rast. Nujni bi bili odločnejši ukrepi, je dejal. SNS-ov poslanec Bogdan Barovič v strategiji in v spremljajočem programu stabilnosti, ki ga je Slovenija poslala Evropski komisiji, pogreša odgovore na vprašanja: kdo, kdaj, kaj, zakaj in kako. V njej je premalo izjemnih idej, ki bi bile primerne za Slovenijo, je menil.

"Velik dosežek, da vlada ni posegla po zvišanu davkov"
Ljubo Germič iz LDS-a je kot velik dosežek izhodne strategije izpostavil dejstvo, da vlada ni posegla po zvišanju oz. dodatnih davkih. Kot najpomembnejše je izpostavil ukrepe na področju financiranja za razvoj ter varne prožnosti. V poslanski skupini Zares ocenjujejo, da so v izhodni strategiji predlagane prave prioritete in veliko dobrih ukrepov. Sedaj pa je treba operativno in časovno jasno določiti, kdaj in kdo bo te ukrepe izvajal, ter se jih lotiti, je dejala Cvetka Zalokar Oražem.

Anton Urh (DeSUS) pa je ocenil, da bodo predlagani ukrepi, ki so, kot pravi, rezultat analiz in predlogov posameznih ministrskih resorjev, nedvomno spodbujevalne in varčevalne narave. "Po našem mnenju bodo pripomogli k reševanju gospodarske in finančne krize in s tem vplivali tudi na oživitev gospodarstva," je dejal.