Vlada je na današnji seji sprejela slovensko izhodno strategijo 2010-2013, ki vsebuje nabor ukrepov in reform za izhod iz krize. V njej je med drugim predvideno, da se bo do leta 2013 primanjkljaj zmanjšal za 300 milijonov evrov letno. A tolikšnega presežka ni bilo niti med visoko konjunkturo, opozarjajo na Gospodarski zbornici Slovenije, zato bi bilo treba pri oblikovanju strategije upoštevati "aktualne, zelo resne razmere v gospodarstvu, ki bodo izjemno zahtevne tudi v prihodnjih letih".

Nujne so odločne strukturne reforme
"Gospodarstvo ne more nositi celotnega bremena posledic krize in hkrati prevelikega bremena drage države ter poslovnega okolja, ki ni pripravljeno na nujne spremembe," poudarjajo. Po njihovem mnenju so zato nujne predvsem odločne strukturne reforme, ker je nesprejemljivo, da se ob drastičnem padcu BDP-ja sprejemajo odločitve za dvig družbenega standarda. Za zmanjšanje primanjkljaja so potrebni racionalizacija državne in lokalne uprave, realizacija razvojnih politik, podpora tehnološkemu razvoju, učinkovito črpanje evropskih sredstev, reforma trga dela ter pokojninskega in zdravstvenega sistema.

Prva prioriteta bi po mnenju GZS-ja morala biti oživitev gospodarstva, ker sta le rast BDP-ja in primerna struktura ustvarjene bistveno višje dodane vrednosti porok za trajnejše znižanje primanjkljaja. Kratkoročno pa je treba zagotoviti predvsem učinkovito financiranje tekočega poslovanja in dostopnost sredstev za razvoj. "Enostranski ukrepi, kot je povišanje stroškov dela, so slab zgled za iskanje kompromisov med želenim in mogočim," še dodajajo.

SDS: "Končno nekaj"
Na dokument, ki ga je vlada napovedovala kar nekaj časa, se odzivajo tudi politične stranke. Prvi komentar največje opozicijske stranke SDS je: "Končno nekaj." Pojasnjujejo, da je vlada izhodno strategijo predstavila s skoraj enoletno zamudo. "Na prvi pogled gre za mešanico kratkoročnih ukrepov in reformnih najav ter seznam predlogov zakonov, ki so že v obravnavi, in nekaterih, ki naj bi se še pripravljali. Seznam ukrepov izhodne strategije obsega pravzaprav večino tega, s čimer se vlada ukvarja, pa če je to povezano s krizo ali ne."

SLS bo konstruktiven
Dokument bo strokovni svet SDS-a obravnaval v torek, takrat se bodo do njega tudi opredelili. Tudi SLS bo temeljito preučil vladno strategijo, predsednik Radovan Žerjav pa napoveduje, da bodo pri tem konstruktivni, saj je v teh težavnih časih po njegovem prepričanju treba biti konstruktiven.

Najpomembnejše vprašanje se jim zdi, ali se v izhodni strategiji skuša razbremeniti gospodarstvo in ali se ta hkrati resno loteva korenitega javnofinančnega varčevanja. Podpirajo tudi strukturne reforme, ki morajo spremljati osnovno reformo gospodarstva. "Z ustreznimi ukrepi moramo podmazati motor, ki se v tem trenutku zaustavlja, da bomo lahko potem v prihodnosti gradili na tem," je povedal Žerjav in izrazil željo stranke, da bi vlada celotno strategijo pripravila veliko prej.

Jelinčič: Še naprej denar lenuhom
Najbolj kritičen do predstavljene strategije je predsednik SNS-a Zmago Jelinčič. Prepričan je, da z izvajanjem strategije ne bo nič in da gre le za uklanjanje pričakovanjem institucij EU-ja. "Izhodna strategija je zbirka iz raznih koncev nametanih predlogov brez kakšnih posebnih konkretnih ukrepov," je dejal. Tudi on poudraja, da bi morali že zdaj uvesti nekatere zakonske spremembe in postaviti trdna ter ostra stališča, ne pa da ostajajo pri socialnih transferjih v korist marginalnih skupin.

Najprej bi morali po njegovem mnenju sprejeti spremembe delovne zakonodaje, s katerimi bi ljudi, ki so že dosegli starostno mejo za upokojitev, poslali v pokoj. Hkrati pa bi bilo treba prevetriti sistem socialnih transferjev in ugotoviti, kdo prejema socialno podporo in kdo je do nje sploh upravičen. Jelinčič tako v izhodno strategijo ne polaga veliko upov in je prepričan, da se bo še naprej "delilo denar lenuhom, ki ne želijo delati, pomagalo tajkunom in trošilo veliko denarja za nesmiselne projekte". "Nisem zasledil niti enega projekta, ki bi lahko pil vodo," zatrjuje, medtem ko je po drugi strani pripravljena cela vrsta projektov, ki bodo "črpali denar in polnili žepe določenim posameznikom".