Janša je pojasnil, da je strankin strokovni svet pregledal vladno izhodno strategijo in jo primerjal s prejšnjimi podobnimi dokumenti vlade. Vlada je že aprila lani objavila prvi dokument o potrebnih strukturnih reformah in napovedala ukrepe, a se ni zgodilo nič, je dodal.

Janša: Strategija je "copy-paste"
Vladna izhodna strategija je tako po njegovih besedah predvsem "copy-paste" prejšnjih vladnih dokumentov. In to v času, ko je brezposelnih že 100.000 in ko je neto dolg države večji za 50 odstotkov, je opozoril. Kot je pojasnil, je le gospodarstvo zmožno znova spodbuditi gospodarsko dejavnost, in sicer z novimi vlaganji in inovacijami, ki bodo zagotovili nova delovna mesta.

Prav zagotavljanje novih delovnih mest pa je jedro t. i. tretjega paketa ukrepov, ki ga je predlagal SDS, je dejal Janša. Dodal pa je, da obstajajo stične točke in podobnosti med njihovimi ukrepi in vladno izhodno strategijo, in sicer zmanjševanje deleža javne porabe v BDP-ju, reševanje slabih kreditov in zmanjševanje administrativnih stroškov in stroškov dela v javni upravi.

"Žal pa je mnogo teh podobnosti le načelne narave in se žal končajo tam, kjer je treba preiti na konkretne predloga, kako to uresničiti," pravi prvak SDS-a in opozarja, da v vladnem predlogu ni časovnice, kdaj bo predlagan posamezen ukrep.

"Izločiti ves balast"
Prav tako bi morala vlada po Janševem mnenju iz izhodne strategije izločiti ves balast, tj. ukrepe, ki vanjo ne sodijo. Ob tem se je vprašal, kakšno zvezo z izhodom iz krize imata npr. ustanovitev filmske pisarne in zakon o javnem varovanju, ki sta tudi omenjena v vladni strategiji.

Za Janšo je tako izhodna strategija še eden "v seriji papirjev, ki jih je sproducirala vlada" na temo izhoda iz krize in je zgolj deklaracija. "Veliko papirja, malo ukrepov," je ocenil. Vlada bi morala po njegovem mnenju tudi ločiti med protikriznimi oz. izhodnimi ukrepi in reformnimi predlogi. V izhodno strategijo tako ne sodi druga faza pokojninske reform, ki naj bi se začela izvajati po letu 2015. "Upam, da bomo takrat že izšli iz krize," je dejal Janša.

"Vlada je v DZ vložila dva dokumenta, sama pa je pod to točko obravnavala štiri dokumente. Eden od teh dokumentov, ki ni bil predložen, je predlog spremembe resolucije o nacionalnih razvojnih projektih," je na novinarski konferenci tudi izpostavil prvi mož največje opozicijske stranke in se vprašal, zakaj ta dokument ni bil poslan v parlament.

"Slabo sporočilo za tretjino Slovenije"
"Lahko ugibamo. Če preberemo dokument vidimo, da vlada predlaga črtanje 13 nacionalnih projektov iz te resolucije, nekatere mogoče upravičene, nekater pa brez potrebe," je dejal in pojasnil, da je najbolj sporno črtanje projekta o razvojnih oseh.

"Če je vlada to res storila, potem je to slabo sporočilo za Koroško, Belo Krajino, Severno Primorsko, Zasavje, Posavje, Kočevsko in Ribniško, tako rekoč za tretjino Sloveniji, ki se rešuje z razvojnimi osmi," opozarja. Kot je še dejal predsednik SDS-a, bodo bolj podrobno stališče stranke v petek v DZ-ju pojasnili poslanci. "V vladnem dokumentu ni možno vsega podpreti niti vsega zavrniti," je še dejal in dodal, da sploh še ne vedo, kakšen sklep bo predlagan v petek v DZ-ju.