Zahtevo za oceno ustavnosti zakonov o tujcih in mednarodni zaščiti, ki ju je sprejela vlada Janeza Janše, so lani februarja vložili poslanci tedanje opozicije, povezani v koalicijo KUL, med drugim ministri aktualne vlade Luka Mesec, Marjan Šarec, Alenka Bratušek in Matjaž Han. Tedanja koalicija je namreč s tema zakonoma posegla v ustavno zagotovljene človekove pravice prosilcev za azil, so takrat iz opozicije opozarjali aktualni ministri.

Vlada Roberta Goloba pa je sprejela mnenje, da sta zakona v skladu z ustavo. Takšno mnenje je pripravilo ministrstvo za notranje zadeve pod vodstvom Boštjana Poklukarja, na seji vlade pa so ga potrdili tudi nekateri nekdanji poslanci opozicije. O čem glasujejo, naj ne bi vedeli, saj je bila ta točka med predhodno usklajenimi gradivi.

Predsednica republike Nataša Pirc Musar je nad takšno odločitvijo vlade negativno presenečena. Poudarila je, da je pri sprejemanju tako pomembnih mnenj treba izhajati iz konstitutivnih elementov vladavine prava, zakonitosti, demokracije in človekovih pravic. V okviru teh je v danem primeru treba opozoriti zlasti na načelo enakosti, varstvo pred diskriminacijo, spoštovanje človekovega dostojanstva in osebne svobode, je poudarila. "Gre za vrednote, ki jih ne glede na materijo ali vsebino, ne smemo nikoli zatajiti," opozarja predsednica republike.

Sorodna novica Vlada potrdila Poklukarjevo mnenje, da sta Janševa zakona ustavna. Pozivi k odstopu ministra.

Obenem je spomnila, da je ustavno sodišče to tematiko že obravnavalo in ugotovilo neskladnost z ustavo. Ob spremembi zakona leta 2021 pa je tedanja vlada predlagala, DZ pa kasneje sprejel spremembo, ki uvaja termin kompleksne krize. "Ko bi DZ razglasil stanje kompleksne krize, bi bile suspendirane določbe zakona o mednarodni zaščiti, saj bi se ljudem praktično onemogočil dostop do azilnega postopka," je opozorila predsednica republike.

Kot je dodala, slovenska ustava in mednarodno pravo velevata, da ima vsak posameznik pravico vstopiti v državo in zaprositi za varstvo, pristojni organi pa mu morajo zagotoviti pošteno in učinkovito individualno obravnavo. "Določbe o kompleksni krizi suspendirajo ta načela, kar pomeni suspenz mednarodne konvencije o statusu beguncev. Ustavno sodišče je že presodilo, da ustava takih posegov v temeljne človekove pravice ne dopušča," je sklenila.