V Cankarjevem domu bo tako Mirovni inštitut danes ob 17. uri organiziral forum z naslovom Izbris med pravom in politiko, na kateri bo med drugim govor o poteku sprejetja odškodninske sheme, o tem, kakšna naj bo poprava krivic, da bo ustrezala načelom pravičnosti, kako po izdaji sodbe Evropskega sodišča razumeti politično in pravno odgovornost za izbris in kako izbris razumeti v kontekstu trenutnega družbenega dogajanja in protestov.

Na forumu bodo med drugim sodelovali tudi predsednik nekdanjega Sveta za varstvo človekovih pravic Ljubo Bavcon, Metka Mencin Čeplak s Fakultete za družbene vede, predlagateljica amandmajev, ki bi preprečili izbris, Katarina Vučko z Mirovnega inštituta in Borut Mekina, novinar Mladine in prej Večera, ki izbris spremlja že 20 let.

Na samo obletnico izbrisa, v torek, 26. 2., bo v Kinodvoru ob 17. uri projekcija dokumentarnega filma Slovenija, moja dežela, ki ji bo sledil pogovor s predsednikom Zveze izbrisanih Slovenije in režiserjem ter scenaristom filma Dimitarjem Anakievim in z drugimi gosti z izkušnjami z izbrisom.

Isti dan ob 11. uri bo civilna iniciativa izbrisanih aktivistov organizirala skupščino, na kateri bodo sprejeli stališče do odškodnin, dogovorili pa se bodo tudi o shodu pred ministrstvom za notranje zadeve, ki naj bi bilo po skupščini.

V sredo ob 16. uri pa se bo v kulturno-umetniškem društvu Španski borci začela javna tribuna z naslovom Zločin in ...?. Med razpravljalci bodo pesnik Boris A. Novak, sociolog Rastko Močnik, Vlasta Jalušič z Mirovnega inštitua, Blaž Kovač iz Amnesty International Slovenija, Andrej Kurnik s Fakultete za družbene vede in iz Socialnega centra Rog.

Amnesty International: Vlada izključuje tiste, ki o izbrisu največ vedo
V organizaciji Amnesty International Slovenija (AIS) ob obletnici izbrisa oblasti pozivajo, naj nujno čim prej pripravijo ukrepe za odpravo njegovih posledic. "Netransparentnost oblasti, ko gre za popravo kršitev človekovih pravic, je nedopustna," opozarja direktorica AIS-ja Nataša Posel.

V AIS-ju so opozorili, da oblast k pripravi nacionalne sheme za odpravo krivic od junija lani zavezuje tudi sodba velikega senata Evropskega sodišča za človekove pravice, ki je za to določilo enoletni rok.

"Žal se vlada loteva reševanja tega izziva netransparentno in izključujoč izbrisane," so sporočili iz organizacije. Nedopustno se jim zdi ravnanje vlade, da gradiva z odzivi na sodbo ostajajo tajna oziroma zaupna. V javnost je namreč "pricurljal" le akcijski načrt, kot so se izrazili v AIS-ju.

Oblasti so iz reševanja vprašanja izbrisanih izključile predstavnike izbrisanih ali nevladnih organizacij, ki si leta prizadevajo za popravo krivic. "Nova zakonodaja in ukrepi odprave izbrisa morajo izhajati predvsem iz potreb izbrisanih," je zapisala Nataša Posel.

AIS je od ministrstva za notranje zadeve in vlade zahteval dostop do pripravljenih gradiv, a so ga zavrnili. Dobili so le dovoljenje za vpogled v prostorih ministrstva, na to odločitev pa so se pritožili prek informacijskega pooblaščenca. "Ne razumemo, zakaj vlada ne želi slišati ali celo odriva prav tiste, ki o izbrisu največ vedo," so zapisali v AIS-ju.

V AIS-ju so pripravili tudi vsebinske zahteve za odpravo posledic izbrisa. Državo pozivajo, naj zagotovi politično priznanje izbrisa, zagotovi neodvisno in nepristransko preiskavo izbrisa, tisti, ki so ga zagrešili, pa naj za to odgovarjajo. Zahtevajo tudi samodejno vračilo statusa, opredelitev združevanja družin kot prednostne naloge ter zagotovitev nadomestila za gmotno in negmotno škodo.

Kako je bil izveden izbris?
26. februar 1992 je bil v Zakonu o tujcih določen kot dan, ko se ta zakon začne uporabljati za državljane drugih republik, ki niso pridobili slovenskega državljanstva. Že naslednji dan je ministrstvo za notranje zadeve, ki ga je takrat vodil Igor Bavčar, vsem občinskim upravnim organom za notranje zadeve v Republiki Sloveniji poslalo navodilo o izvajanju Zakona o tujcih.

Kot opozarjajo v Mirovnem inštitutu, je MNZ v navodilu zapisal, da za vse državljane drugih republik, ki niso zaprosili za državljanstvo RS-a ali pa je poteklo dva meseca od vročitve negativne odločbe, z dnem 28. 2. 1992 začnejo veljati določbe Zakona o tujcih. S tem dnem je omenjenim osebam treba začeti urejati njihov status, sočasno pa naj se začne tudi razčiščevanje evidenc, kar je pomenilo izbris teh ljudi iz evidence. Izbrisani dejansko statusa stalnega prebivalca ali prebivalke niso imeli že od 26. februarja.

Ljudje, ki so v Sloveniji do 25. februarja 1992 prebivali na podlagi prijave stalnega prebivališča in so bili v pravicah in dolžnostih izenačeni z državljani RS-a, s 26. februarjem tako niso imeli več pravice do prebivanja v Sloveniji in so morali na novo zaprositi za začasno ali stalno prebivanje. V Zakonu o tujcih to sicer ni zapisano, a takšna je bila interpretacija zakona na ministrstvu za notranje zadeve. Ljudje, ki jih je ta ureditev zadevala, o tem niso bili obveščeni. O prenehanju njihove prijave stalnega prebivališča jih tako ni nihče obvestil.