Minister za promet Patrick Vlačič se je namreč srečal z Laurensom Janom Brinkhorstom, koordinatorjem šestega prednostnega projekta v okviru vseevropskih prometnih omrežij (TEN-T), ki mu je podal predloge, kako boljše uskladiti pristojna ministrstva Slovenije, Italije in Madžarske. Po besedah Brinkhorsta so potrebne učinkovite meddržavne upravljavske strukture za uresničevanje projekta.

Šesti prednostni projekt TEN-T namreč obsega železniško povezavo Lyon-Trst-Divača/Koper-Divača-Ljubljana-Budimpešta-ukrajinska meja, njegov del pa je tudi gradnja drugega tira železniške proge Koper-Divača.

Slovenija leži v dveh koridorjih
Brinkhorst in Vlačič sta poudarila veliko prednost Slovenije, da leži na križišču petega evropskega prometnega koridorja od Benetk do Kijeva in desetega koridorja od Salzburga prek Ljubljane in Beograda do Soluna. Ravno dejstvo, da se v Sloveniji sekata dva koridorja je za slovensko strateško lego izjemnega pomena, saj bi bila precej manj zanimiva, če bi ležala le na enem koridorju.

Slovenija pa ima po Vlačičevih besedah tudi ambicijo postati logistična platforma za srednjo in vzhodno Evropo. Brinkhorst je poudaril, da ta možnost obstaja, vendar pa bo morala pospešiti prizadevanja pri izgradnji infrastrukture in nadoknaditi zamujeno, pri tem pa se osredotočiti tako na povezave zahod - vzhod kot na os sever - jug, ki bo z vstopom drugih nekdanjih jugoslovanskih republik v unijo postala le še pomembnejša. Sicer razume, da je bila v zadnjih desetletjih prednostna naloga gradnja avtocest, a pravi, da se je kontekst zdaj spremenil, saj železnice postajajo osrednji del nove infrastrukture.

Kriza je dobra priložnost za večja vlaganja
Brinkhorst tudi meni, da je trenutna svetovna gospodarska kriza zelo dobra priložnost za pospešitev izgradnje železniške infrastrukture, saj takšni projekti spodbujajo gospodarsko dejavnost. Minister Vlačič pa je ob tem napovedal, da bo vlada še ta teden ustanovila komisiji za spremembe zakonodaje na področju prostorskega načrtovanja in lastninskih pravic. Te spremembe naj bi omogočile hitrejšo pripravo in izvedbo projektov.

Železniški projekti so po navedbah ministra finančno zelo zahtevni. Če je Slovenija za gradnjo avtocest do zdaj porabila 4,5 milijarde evrov, je trenutna ocena za posodobitev in gradnjo železniške infrastrukture v obdobju 2007-2023 8,9 milijarde evrov. Vlačič je zato obljubil, da bo pri tem zelo strog in da bodo na ministrstvu pazili, da bodo denar porabili na najbolj učinkovit način, obenem pa je dejal, da bo mogoče projekte izpeljati tudi z manj finančnih sredstev. V vsakem primeru pa se moramo po Vlačičevih besedah zavedati, da se je Slovenija že za gradnjo avtocest zadolžila za več desetletij.

Kdor prej pride, prej melje
Brinkhorst je medtem povedal, da je znotraj finančne perspektive EU za 2007-2023 financiranje projektov TEN-T fiksno, zato se mora Slovenija podvizati, saj je prav v trenutnih gospodarskih razmerah tekmecev za ta denar zelo veliko, uspel pa bo tisti, ki bo najhitrejši.

A. S.