Organizacija za ekonomsko sodelovaje in razvoj (OECD), v katero je Slovenija vstopila lani, je ob svoji 50-letnici objavila indeks boljšega življenja v njenih članicah. Oblikovan je na podlagi 11 ključnih dimenzij blaginje - stanovanja, dohodka in zaposlenosti (materialne življenjske razmere) ter vključenosti v družbo, izobrazbe, okolja, upravljanja države, zdravja, zadovoljstva z življenjem, varnosti, usklajenosti poklicnega in zasebnega življenja (kakovost življenja).

Dohodek gospodinjstev je manjši od povprečja
Po merjenjih OECD-ja je v Sloveniji v letu 2008 povprečni razpoložljivi dohodek gospodinjstev znašal 19.891 ameriških dolarjev. To je manj od povprečja OECD-ja, ki je znašal 22.284 ameriških dolarjev. Prav tako je nižje pričakovano trajanje življenja ob rojstvu, ki je bilo v Sloveniji leta 2008 78,8 leta, medtem ko je povprečje OECD-ja 79,2 leta.

Letno delamo manj ur
Skoraj 66 odstotkov ljudi v starostni skupini od 15 do 64 let je imelo v letu 2010 zaposlitev. Po podatkih iz leta 2009 so ljudje v povprečju delali 1.687 ur na leto, kar je manj od povprečja OECD-ja. Potem ko so se otroci začeli šolati, se je v letu 2008 74 odstotkov mater zaposlilo, kar nakazuje na to, da matere dobro usklajujejo družino in kariero.

Visoka izobrazba, a slabše branje
V letu 2008 je 82 odstotkov odraslih v starostni skupini od 25 do 64 let doseglo visoko izobrazbo, kar je več od povprečja OECD-ja, kjer je ta delež znašal 73 odstotkov. Toda po programu za mednarodno ocenjevanje študentov, ki se je osredotočil na branje, je povprečen študent v Sloveniji leta 2009 dosegel 483 od 600 točk oz. nekoliko manj od povprečja OECD-ja.

Slovenci se počutimo manj zdrave
Zdravstveni izdatki na osebo so v Sloveniji predstavljali 8,3 odstotka BDP-ja, povprečje v državah OECD-ja pa je bilo devet odstotkov. 59 odstotkov vprašanih je menilo, da je njihovo splošno zdravstveno stanje dobro, medtem ko je bilo povprečje vseh držav OECD-ja 10 odstotkov višje.

Manjša politična participacija
Volilna udeležba, ki je eden izmed pokazateljev javnega zaupanja v delo vlade in sodelovanja državljanov v političnem procesu, je bila na zadnjih državnozborskih volitvah pri nas 63-odstotna, povprečje v državah OECD-a pa je bilo 72 odstotkov.

Članice OECD-ja so: Avstrija, Belgija, Danska, Francija, Grčija, Irska, Islandija, Italija, Kanada, Luksemburg, Nemčija, Nizozemska, Norveška, Portugalska, Španija, Švedska, Švica, Turčija, Velika Britanija, ZDA, Japonska, Finska, Avstralija, Nova Zelandija, Mehika, Češka, Južna Koreja, Madžarska, Poljska, Slovaška, Čile, Slovenija, Izrael in Evropska unija.