Izid volitev v Združenih državah Amerike bo tesen, čeprav so volilne napovedi dajale prednost izzivalcu aktualnega predsednika Donalda Trumpa, demokratskemu kandidatu Joeju Bidenu. So se raziskovalci javnega mnenja znova zmotili? Nasprotno, meni Janja Božič Marolt, direktorica Mediane, ki se ukvarja z meritvami javnega mnenja. Pravi, da se ankete v resnici niso zmotile niti pred štirimi leti, ko je Donald Trump nepričakovano premagal Hillary Clinton.
"Že leta 2016 so bile javnomnenjske raziskave najbližje izidu volitev. A dejstvo je, da je bil rezultat tako tesen, da je bilo težje napovedovati. In poudariti velja, da so se rezultati javnomnenjskih raziskav gibali znotraj intervala zaupanja," odgovarja Božič Maroltova. Poudarja, da protitrumpovsko razpoloženje obstaja v večini evropskih držav, zato je lahko volilni izid za večino ljudi toliko večje presenečenje, tudi zaradi vpliva mreže CNN in levo usmerjenih medijev. "Drugi mediji, pretežno desno usmerjeni, ter relevantni in objektivni merilci javnega mnenja niso napovedovali tolikšne prednosti. Napovedovali so tesen izid. Odvisno je torej, katere medije spremljamo in kateri raziskovalci izvajajo raziskave," še pove sogovornica.
Maroltova opozarja, da se spreminjajo njena stroka, družba in seveda tudi politika. V tokratnem podkastu govorimo tudi o posledicah ameriških volitev na slovensko politično realnost.
Drugi kanali, preko katerih komunicira Janez Janša, bi bili minornega pomena, če bi ostala sporočila zapisana na teh drugih kanalih ali družbenih omrežjih. Kadar pa ta sporočila, lansirana preko družbenih omrežij, pograbijo množični mediji, pa dobijo na veljavi. In s tem tudi dobi na veljavi misel, ideja, kritika, ki ji sicer ne bi uspelo priti v širšo javnost. A omrežje Twitter, denimo, spremlja v Sloveniji le osem odstotkov ljudi, kar je dejansko malo v primerjavi s pozornostjo, ki so je deležni množični mediji.
Premier Janez Janša je edini evropski voditelj, ki je odkrito podprl enega od kandidatov na ameriških volitvah in se celo zapletel v spor s štabom nasprotnika. Kako to, da Janša stavi na kandidata, ki podcenjuje nevarnost novega koronavirusa, in ne le, da podcenjuje nevarnost virusa, celo norčuje se iz zaščitnih ukrepov, na svojih zborovanjih zbere ogromno število ljudi, ki ne ohranjajo razdalje, ne nosijo mask ... Je Janševa podpora Trumpu nenavadna in protislovna ob zavedanju, da v Sloveniji nenehno išče krivce za podivjano epidemiološko sliko in zanjo krivi denimo medije, ki dokazano niso pripomogli h kritičnim razmeram? In čestitka za zmago, ko še niso preštete vse glasovnice?
Da je premier Janša preko twitterja predčasno podprl Trumpa, nima racionalne podlage. Podpira ga iz povsem političnih vzgibov – ker je pač republikanski kandidat. Toda v resnici je njegova podpora protislovna, saj stavi na kandidata, ki podcenjuje nevarnost koronavirusa, celo norčuje se iz preventivnih zaščitnih ukrepov itd. Zato je ta podpora Trumpu paradoksalna ob zavedanju, da on sam v Sloveniji nenehno išče krivce za podivjano epidemiološko sliko in zanjo krivi denimo medije ter politične nasprotnike.
Janševa čestitka Trumpu za zmago je bila po mnenju Maroltove "absolutno preuranjena". "Njegova podpora Trumpu pa je njegova legitimna pravica, čeprav je to morda nediplomatska poteza."
Tanja Starič meni, da s tem verjetno nagovarja v glavnem svoje volivce: "Veliko njegovih potez, tudi na področju zunanje politike, kaže, da pravzaprav nagovarja svojo volilno bazo. Tudi odzivi na družbenih omrežjih so predvsem domači."
Veliko potez našega premierja kaže, da Janez Janša nenehno nagovarja svoje volivce. Zakaj? Ali se nam bližajo predčasne volitve ali je kak drug razlog, ni povsem jasno ta hip, a dejstvo je, da so njegove notranje- in očitno tudi zunanjepolitične poteze namenjene predvsem njegovi volilni bazi. Tudi če opazujemo družbena omrežja, vidimo, da so odzivi predvsem domači, zato lahko upravičeno sklepamo, da gre za sporočila domači javnosti.
Maroltova je zato dodala, da je bila Janševa podpora Trumpu "pogumna in spretna poteza kot premierja in predsednika SDS-a". "In mislim, da v svetovni javnosti ni razburil nikogar!"
Ukrepi imajo podporo, vlada ne
In domače politično prizorišče? Ankete, denimo, kažejo, da imajo ukrepi slovenske vlade za omejitev epidemije zelo visoko podporo. Kar 12 odstotkov vprašanih meni, da bi morali biti še strožji. Hkrati pa podpora vladi pada. In še paradoks: koalicija ustavnega loka, ki skuša spodnesti vlado Janeza Janše, ima razmeroma visoko podporo javnosti, hkrati pa si večina vprašanih ne želi menjave vlade. "Rezultati javnomnenjskih anket kažejo, da še vedno vodi SDS, medtem ko sta med strankami KUL-a (koalicija ustavnega loka) močno vodilna SD s Tanjo Fajon in LMŠ Marjana Šarca," pojasnjuje Maroltova. Ti dve stranki se gibljeta pri podpori od devet do 14 odstotkov vprašanih. Stabilna je Levica s približno sedmimi odstotki podpore, SAB Alenke Bratušek pa je pod enim odstotkom. Koalicija KUL pa po raziskavah Mediane trenutno uživa 33-odstotno podporo. "In treba je poudariti, da je že samo to, da se med pogovarjajo, velik napredek za levo sredino. Že to sproža podporo v javnosti, toda ljudstvo še vedno ni naklonjeno predčasnim volitvam," še pove Janja Božič Marolt.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje