Sindikatom po tem, ko državni svet ni izglasoval veta na zakon o zamrznitvi plač v javnem sektorju, namreč ostane (le) še referendum. Pobudo zanj so v DZ že vložili, Posedi pa je povedal, da so ji priložili več kot 7.200 podpisov, medtem ko jih zadostuje že 2.500.

Kot še meni Posedi, število zbranih podpisov kaže na težavo, ki je nastala s sprejetjem tega zakona. "Ta zakon nima nobene zveze z zamrznitvijo plač v javnem sektorju," je poudaril in dodal, da gre za urejenje razmerij med sindikati ter med sindikati in vlado, nesprejemljivo pa je, da se v to vmešava državni zbor.

Vodja pogajalske skupine dela sindikatov Posedi je vložitev pobude za začetek postopka za razpis referenduma o spremembi zakona o sistemu plač v javnem sektorju napovedal že pretekli teden. V ponedeljek je sporočil, da so zbrali dovolj podpisov, to je 2.500, kot določa zakon o referendumu in ljudski iniciativi.

Posedi: Intervetni zakon nujen
Posedi je sicer povedal tudi, da še vedno pričakujejo, da se bo "toliko zresnila, se začela pogajati in reševati problem, ne pa dolivati olja na ogenj".

Ministrica za javno upravo Irma Pavlinič Krebs je že ob napovedi pobude za referendum napovedala interventni zakon. Ta je po Posedijevih besedah nujen, ne glede na to, kaj in kako se bodo pogajali, "ker vlada želi nekatere stvari peljati pod zakonskim minimumom". Vprašanje pa je, kakšna bo njegova vsebina.

Če pa se bo vlada odločila z interventnim zakonom znižati plače, na linearno znižanje zagotovo ne bodo pristali, saj tisti z najnižjimi plačami ne morejo nositi enakega bremena kot na primer politiki oziroma "top zaslužkarji v javnem sektorju".

Štrukelj pogleduje za zdravniki
V Konfederaciji sindikatov javnega sektorja Slovenije so medtem predsednika vlade Boruta Pahorja zaprosili za sestanek. Želijo mu pojasniti svoja stališča do postopkov v zvezi s plačami v javnem sektorju, od njega pa želijo slišati, kaj se je pravzaprav zgodilo pri sporazumu, ki ga je zdravniški sindikat Fides podpisal z vlado. Dogovor z zdravniki bo namreč ključen pri njihovem morebitnem vnovičnem odločanju za ponoven pristanek na zamrznitev plač v javnem sektorju.

V tem trenutku pravno gledano v javnem sektorju namreč ni nikakršne zamrznitve plač. Podpisi, ki jih je dalo šest sindikatov, pa so nični, ker niso zadostili takrat veljavnemu kvorumu, je pojasnil predsednik konfederacije Branimir Štrukelj. Če pa bi stopile v veljavo spremenjene določbe glede kvoruma, kar se z danes vloženo referendumsko pobudo sicer odmika, bi tudi sindikati iz konfederacije o vnovičnem pristanku še enkrat premislili.

Odločitve bodo po Štrukljevih besedah odvisne predvsem od tega, ali so zdravniki zase dosegli izboljšave. "V tem primeru je jasno, da bi naše članstvo na nekako zahtevalo enako; da se zamrznitev ne opravi v taki meri, kot je dogovorjena," je dodal Štukelj. Pri tem je izpostavil zlasti odmrznitev napredovanj v celoti.

Konfederacija v današnji izjavi za javnost vlado opozarja, da so pristali na kompromis o zamrznitvi, vendar so kategorično zavrnili znižanje plač. Če bo vlada uresničila napovedane grožnje o enostranskih rešitvah, ki bi vsebovale znižanje plač kateri koli skupini javnih uslužbencev, bi tudi v sindikatih konfederacije razmišljali o stavki.

Pristojna služba bo podala mnenje
Po vložitvi referendumske pobude v DZ bo zdaj morala parlamentarna zakonodajno-pravna služba podati mnenje o skladnosti pobude z zakonom in ustavo. Ministrstvo za notranje zadeve, ki je pristojno za vodenje evidence volilne pravice, pa bo preverilo verodostojnost priloženih podpisov.

Če bo pobuda v teh pogledih ustrezna, bo predsednik DZ določil rok za zbiranje potrebnih 40.000 podpisov za razpis referenduma. To mora storiti v sedmih dneh. Rok za zbiranje podpisov volivcev pa je petintrideset dni.

Ministrica Irma Pavlinič Krebs vložitve pobude za zdaj ne bo komentirala. Ko pa so na ministrstvu povedali pretekli teden, pa je pričakovati, da bo vlada na seji v četrtek obravnavala stavkovne zahteve ter oblikovala usmeritve in stališča za pogajanja s sindikati.

Pavlinič Krebsova: Za odpravo plačnih nesorazmerij bi se morali zadolžiti
Ministrica je, kot je znano, poudarila, da bi vlada v primeru zastoja pri uveljavitvi sprememb zakona o sistemu plač v DZ poslala intervencijski zakon. Dodala je, da bi brez sprememb zakona obveljalo za 1. oktober predvideno izplačilo tretje četrtine odprave plačnih nesorazmerij, kar bi prihodnje leto javnofinančne izdatke obremenilo za dodatnih 100 milijonov evrov, za ta sredstva pa bi se morali zadolžiti. Prvopodpisani pod predlog za veto državnega sveta, državni svetnik in sekretar republiškega odbora Sindikata državnih organov Slovenije Drago Ščernjavič, pa je predtem dejal, da spremembe zakona ne posegajo le naprej, pač pa tudi nazaj. Dodal je, da breme krize ni enakomerno in pravično porazdeljeno, češ da so edino področje, kjer je razvidno, kaj se je privarčevalo, plače in drugi prejemki v javnem sektorju.