Pobudnikom referenduma s prvopodpisano poslanko Evo Irgl (SDS) na volišča namreč ni uspelo privabiti zadostnega števila volivcev, da bi bil zakon zavrnjen. Referenduma se je po neuradnih rezultatih udeležilo 200.042 volivcev oziroma 11,68 odstotka volilnih upravičencev, kar pomeni, da gre po referendumu o pokrajinah za drugo najnižjo udeležbo v zgodovini slovenskih referendumov. Za preprečitev uveljavitve zakonske novele bi moralo po novih referendumskih pravilih proti zakonu glasovati najmanj 20 odstotkov vseh volilnih upravičencev, torej 343.000 volivk in volivcev.

Na referendumu je sicer 32,67 odstotka udeležencev glasovalo za, 67,33 odstotka pa proti uveljavitvi zakona. Glasovnice po pošti iz Slovenije, ki jih bodo prešteli danes, in glasovnice po pošti iz tujine, ki jih bodo šteli v ponedeljek, 16. junija, tako lahko spremenijo to razmerje, a končnega učinka referenduma ne bodo spremenile.

Poslanka Eva Irgl je sicer zadovoljna z razmerjem odstotkov, manj pa z udeležbo. "Treba je pošteno priznati, da kvoruma nismo dosegli, bo pa tudi kulturni minister moral pošteno priznati, da novela ni dobila podpore," je dejala. Po drugi strani je bil minister za kulturo, ki opravlja tekoče posle, Uroš Grilc, zadovoljen, da so državljani prisluhnili njihovim argumentom in so "potrdili novelo arhivskega zakona". Glede nizke volilne udeležbe pravi, da so ljudje svoje povedali tudi z neudeležbo.

Uhan: SDS zlorabil referenduma za politične cilje
Samo Uhan s Fakultete za družbene vede v Ljubljani je glede referenduma dejal, da smo imeli že na začetku opravka s političnim cinizmom, saj se je legitimen instrument zlorabil za neke politične cilje, kar je po njegovem mnenju storil SDS.

Po njegovi oceni smo bili priča politični aroganci, pri tem pa je bil jasen tudi odziv ljudi z izredno nizko udeležbo. Stopnja politične kulture v Sloveniji je zelo nizka, poudarja, posledica tega pa je nezaupanje ljudi v politične institucije.

Uhan sicer ni želel napovedovati vpliva referenduma na predčasne volitve. Zagotovo gre po njegovih besedah pri vsem skupaj za politično strategijo in način delovanja največje opozicijske stranke, pri čemer močno dvomi, da bi to imelo velik vpliv na volilno telo zunaj njenih podpornikov. Podporniki SDS-a bodo zanesljivo ravnali tako kot stranka od njih pričakuje, pravi Uhan in dodaja, da je minula nedelja lahko tudi majhna lekcija o tem, kaj lep poletni dan pomeni za udeležbo na volitvah.

Tomšič: Nizka udeležba je bila pričakovana
Matevž Tomšič s Fakultete za uporabne družbene študije medtem meni, da je bilo že ob nizki udeležbi na zadnjih evropskih volitvah pričakovati, da kvorum za zavrnitev novele ne bo dosežen. Dvomi tudi, da bi bila udeležba bistveno drugačna, če referendum ne bi potekal na tako lep poletni dan.

"Težko je bilo pričakovati, da bo na referendum, ki obravnava tematiko, ki je večina državljanov ne smatra za najpomembnejšo, prišlo vsaj 20 odstotkov volivcev. To je posledica lani sprejetih ustavnih sprememb, pred tem bi bil ta referendum uspeh predlagateljev. Treba je namreč izpostaviti, da je vendarle velika večina tistih, ki so se referenduma udeležili, zakon zavrnila," je dejal Tomšič.

Pri zagovarjanju stališča za ali proti zakonu je bil SDS edini aktiven med strankami "pomladnega tabora", ugotavlja Tomšič. Referenduma so se verjetno res udeležili volivci te stranke v večji meri kot volivci drugih strank, a tudi velik del volilne baze SDS-a je tokrat očitno ostal doma, opozarja Tomšič.

Strokovne razprave o odpiranju oziroma zapiranju arhivov po njegovem mnenju niso pretirano vplivale. Večina pa je ocenila, da je ta tema tako nepomembna, da se ni vredno udeležiti referenduma.