Minister za gospodarski razvoj Zdravko Počivalšek je po posvetu predstavnikov gospodarstva in vlade na Brdu pri Kranju povedal, da so bile teme razprave, kako zagotoviti nemotene delovne razmere in procese v podjetjih ob porastu okužb, visoke cene energentov in investicije, ki bi obdržale gospodarstvo v dobri formi. Ob tem se je Počivalšek pohvalil, da se jo potrdilo, da so "ravnali v vseh valih koronakrize pravilno in da smo z ukrepi vlagali v podjetja, delovna mesta in gospodarsko rast".

Počivalšek je ob tem povedal, da so poleg pohval slišali veliko pozivov k nadaljevanju davčnih razbremenitev, da bi lažje konkurirali pri izobraženih kadrih, vprašanja o finančnih pomočeh ob morebitni zaostritvi ukrepov, veliko pa je bilo diskusij "o pomanjkanju delovne sile, kako jo zagotoviti za slovensko gospodarstvo, kako jo pridobiti iz tujine in kako vklopiti potencial tistih upokojencev, ki še naprej želijo sodelovati v delovnem procesu".

"Vsi ugotavljamo, da bodo na udaru podjetja, ki ustvarjajo nizko dodano vrednost in jim moramo priti nasproti s prilagoditvami. Ukrepi bodo morali biti taki, da preživijo," je povedal in napovedal, da bodo za slovensko gospodarstvo v prihodnjih letih na voljo "velika sredstva, da to lahko nagradimo". Med drugim tudi iz sredstev za okrevanje. Gospodarski minister je tudi oznanil, da je vlada sprejela strategijo digitalne transformacije za gospodarstvo. "Želimo se uvrstiti med prve tri države na področju naprednih digitalnih tehnologij. To bomo podprli z razpisi za digitalno transformacijo," je napovedal.

Gospodarstvo mora delati naprej

Glede morebitnih ukrepov ali ponovnega zaprtja države je Počivalšek povedal, da bodo "naredili vse, da lahko gospodarstvo dela naprej, ob pogoju spoštovanju ukrepov, ki jih predlaga zdravstvena stroka." "Tukaj se mi zdi največja težava, da bomo prišli do situacije, kako bomo sploh lahko organizirali delo. Zato je treba imeti v okviru gospodarstva ljudi, ki te ukrepe spoštujejo," je izpostavil.

Ob tem je poudaril, da je že v jesenskem obdobju zagovarjal PC-pristop. "Zagovarjam vse ukrepe, da bo verjetnost okužb čim manjša," je dejal in dodal, da se glede na podatke iz primerjalnih držav po Evropi vidi, da vsi tisti, ki imajo precepljenost višjo, lažje "menedžirajo" to zdravstveno krizo. "Obvezno cepljenje še ni prisilno cepljenje," je ponovil mnenje vodje posvetovalne skupine za cepljenje Bojane Beović. "Te krize brez precepljenosti ne bomo mogli dobro preživeti," je še dodal. Številne karantene zaradi rasti okužb po njegovem pojasnilu še ne predstavljajo težav, "lahko pa pride do tega". Na udaru bi bile po njegovem mnenju najbolj storitvene dejavnosti, gospodarstvo pa so že pozvali k organiziranju kritične infrastrukture, da ne bi bilo krize zaradi karanten.

Poklukar pozval k striktnemu izvajanju uveljavljenih priporočil in ukrepov

"Vsi skupaj smo ugotavljali, da je treba že sprejete ukrepe striktno izvajati, kajti samo na ta način se lahko izognemo temu, da se bo zaradi številnih okužb in izrečenih karanten družba zapirala sama od sebe. Da bi se izognili temu, se zahvaljujem se gospodarstvu, ki v celoti in na široko podpira cepljenje," je po posvetu dejal minister za zdravje Janez Poklukar.

Povedal je, da priporočila in ukrepi za zdaj ostajajo enaki – organiziranje dela v dveh ali treh ekipah, izogibanje gneči oz. čezmernemu številu ljudi na manjšem prostoru, zračenje, razkuževanje rok, ohranjanje medosebne razdalje in striktno izvajanje PCT-pogoja. Minister je ob tem povedal, da se aktivno cepljenje kot glavni ukrep za boj proti epidemiji v gospodarstvu nadaljuje tudi v okviru različnih akcij – pogovori potekajo z več institucijami, med drugim s kmetijsko-gozdarsko, trgovinsko, turistično in obrtno zbornico, je naštel.

Poklukar se je predstavnikom gospodarstva zahvalil za vse ideje, kako doseči, da bo družba v prihodnjih tednih ostala čim bolj odprta. "Čeprav si ne moremo zatiskati oči, glede na to, kaj se dogaja v tujini. Dejstvo je, da bomo imeli v prihodnjih dneh in tednih visoko število okužb, in prav gotovo moramo biti vsi skupaj tako z ukrepi kot pripravljenostjo za medsebojno sodelovanje maksimalno angažirani," je pozval.

Negotovost med gospodarstveniki

Med gospodarstveniki vlada precejšnja negotovost, saj ni znano, kakšne bi lahko bile posledice širjenja nove koronavirusne različice. Predsednik Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Tibor Šimonka je ob prihodu na delovni posvet izrazil pričakovanje, da jih bo vlada seznanila s stanjem v državi in z razmišljanji glede morebitnih nadaljnjih ukrepov. "Z naše strani želimo prispevati k temu, da bi dosegli čim višjo precepljenost v državi," je dejal. "Če bo treba sprejemati kakšne dodatne ukrepe, bomo vedno podprli to, kar bo zagovarjala stroka," je dodal. Spomnil je, da je GZS že novembra lani predlagal v razmislek obvezno cepljenje, predvsem za starejše in rizične skupine. "Če bo obvezno cepljenje potrebno, ga bomo podprli, da bi proizvodno-poslovni procesi nemoteno potekali," je dejal Šimonka.

Predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (OZS) Branko Meh je ob tem izrazil pričakovanje, da "na mizi ne bo zapiranja gospodarstva". Tega si namreč slovensko gospodarstvo v tem trenutku po njegovih opozorilih ne more privoščiti, pa naj bo zdravstvena kriza še tako huda. "Še huje je lahko, če gospodarstvo zaprejo," je dejal. Če bo zdravstvena stroka vztrajala pri zaprtju države, potem se mora vlada po Mehovih besedah zavedati, da bo morala poiskati sredstva, s katerimi bo pomagala gospodarstvu preživeti, tako kot je v letu 2020 in delno v letu 2021. Po Mehovem mnenju drugače ne more biti, saj za sedanje razmere niso krivi obrtniki in podjetniki, pač pa gre za višjo silo. "Če se vlaga v gospodarstvo in ljudi, bo to vedno vrnjeno v državni proračun," je poudaril.

Vlada je sicer doslej v okviru desetih protikoronskih svežnjev podjetjem namenila obsežen nabor ukrepov pomoči, med njimi subvencioniranje skrajšanega delovnega časa, moratorij za odplačevanje posojil in temeljni osebni dohodek za samozaposlene. Gospodarstveniki priznavajo, da brez vseh teh ukrepov ne bi zmogli. Si pa želijo, da bi preostali še veljavni ukrepi veljali čim dlje.