Pogodbe za nedoločen čas, še zlasti za mlade, so praktično nedosegljive, opozarja vlada. Foto: MMC RTV SLO
Pogodbe za nedoločen čas, še zlasti za mlade, so praktično nedosegljive, opozarja vlada. Foto: MMC RTV SLO
Grčija
Število upokojencev v Sloveniji se je v zadnjih 20 letih zvišalo za 45 odstotkov. Foto: EPA

Predlagane spremembe na trgu dela so v prvi vrsti nujne zaradi nefleksibilnosti veljavne delovne zakonodaje, ki vodi v očiten dualizem na trgu dela, trdijo.

Obstoječi sistem, ki poudarja varnost zaposlitev za nedoločen čas, je pospešil predvsem sklepanje pogodb za določen čas, in sicer v razmerjih, ki jasno kažejo na neustreznost ureditve, so sporočili iz vladnega urada za komuniciranje in svoje trditve ponazorili tudi s podatki zavoda za zaposlovanje, ki pa veljajo le za predhodno prijavljena prosta delovna mesta.

Ti kažejo, da se že tako visok delež zaposlitev za določen čas iz leta v leto še povečuje. Če je bil leta 2008 delež sklenjenih pogodb za določen čas 78-odstoten, je v prvi polovici letošnjega leta znašal že 83 odstotkov vseh na novo sklenjenih pogodb - v prvi polovici leta 2012 je bilo tako sklenjenih samo še 17 odstotkov pogodb za nedoločen čas oziroma najmanj do zdaj.

Preberite tudi:
- intervju z ministrom Andrejem Vizjakom
- intervju s sindikalistom Goranom Lukičem
- intervju s predstavnikom delodajalcev Jožetom Smoletom

Vlada: reforma trga dela ponuja rešitve
Vlada je zato prepričana, da je treba v dialogu s socialnimi partnerji poiskati rešitve, ki bodo omogočile stabilizacijo trga dela, bistveno omejile segmentacijo in omogočile fleksibilno varnost, ki bo delojemalcem in delodajalcem ponujala ustrezno razmerje med varnostjo in fleksibilnostjo zaposlitve. Osnovni namen reforme trga dela je ustvariti pogoje, ki bodo spodbudili sklepanje novih pogodb o zaposlitvi in tako obrnili smernice na trgu dela, še dodajajo.

Zaposlitve* na predhodno prijavljenih prostih delovnih mestih:

2008

2009

2010

2011

2012

nedoločen čas

35.748

22.956

20.190

20.784

9.870

določen čas

126.965

88.424

83.944

97.514

48.258

skupna vsota

162.713

111.380

104.134

118.298

58.128

delež za določ. čas (%)

78,0

79,4

80,6

82,4

83,0

*vir podatkov: ZZZS


Skoraj za polovico več upokojencev
Podatki Zavoda za invalidsko in pokojninsko zavarovanje Slovenije (Zpiz) pa kažejo, da se je število upokojencev v zadnjih 20 letih zvišalo za 45 odstotkov, medtem ko se je na drugi strani število zaposlenih zvišalo le za 6,5 odstotka.

Leta 1991 smo imeli v Sloveniji po podatkih Zpiza dobrih 393.000 upokojencev, lani pa že skoraj 570.000. A število zaposlenih, ki plačujejo prispevke za socialno varnost, iz katerih se napaja pokojninska blagajna, se ni bistveno povečalo - leta 1991 smo imeli slabih 817.000 zaposlenih, lani pa slabih 870.000. Razmerje med številom zaposlenih in številom upokojencev je tako leta 1991 znašalo 2,08 v prid zaposlenim, lani pa le še 1,53.

Zaradi povečevanja števila upokojencev se povečujejo tudi izdatki, ki jih država namenja za izplačilo pokojnin - leta 1991 je šla tako za pokojnine slaba milijarda evrov, leta 2000 je bila ta številka 2,3 milijarde evrov, lani pa že 4,1 milijarde evrov.