Pohoda se je udeležilo od 250 do 300 pohodnikov, so navedli v združenju. Foto: BoBo
Pohoda se je udeležilo od 250 do 300 pohodnikov, so navedli v združenju. Foto: BoBo
false
Helikopter Gazela, s kakršnim je letel Toni Mrlak. Foto: BoBo

Pohodniki so se na pot odpravili izpred stavbe nekdanje upravne enote Šiška na Trgu prekomorskih brigad in se podali proti Rožni dolini v Ljubljani. Tam je ob spominskem znamenju, ki ga je leta 1994 postavilo ministrstvo za obrambo, na mestu, kjer je padel sestreljeni helikopter, potekala spominska slovesnost. Pohoda se je udeležilo med 250 in 300 ljudi.

"Bil je prisrčen sprejem," je dejal sekretar Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Ljubljana Miloš Levičnik in dodal: "Položili smo vence v imenu območnega združenja, venca pa sta položila tudi Mrlakova kolega Bogo Šuštar in Jože Kalan." Po slovesnosti so se premaknili v prostore Osnovne šole Vič, kjer so podelili spominske plakete in priznanja članom območnim združenjem. "Zadeva se res razvija in vsako leto se pohoda udeleži več ljudi," je poudaril Levičnik.

Prevažal je kruh na Krim
Slovenski pilot Anton Mrlak je drugi dan osamosvojitvene vojne dobil nalogo, da vojakom JLA na Krimu odpelje kruh iz pekarne na Kodeljevem v Ljubljani. Od pekarne je na Krim letel nad Rožno dolino, kjer so ga sestrelili pripadniki Teritorialne obrambe (TO). Skupaj z njim je v helikopterju umrl tudi Makedonec Bojanče Sibinovski. Zaradi vojne je veljala prepoved letov, pripadniki TO-ja pa so imeli ukaz državnega vrha in poveljstva TO-ja, naj sestrelijo vse vojaške helikopterje JLA, ki bi leteli kljub prepovedi.

Na ljubljanskem območnem združenju veteranov vojne za Slovenijo pravijo, da je letel, ker za prepoved ni vedel. Njegova žena Emilija Mrlak pravi, da je bil njen mož takrat že del TO-ja, da pa je čakal le še na primeren trenutek za prebeg.

V TO želel prestopiti že pred 25. 6.
V javnosti se je pojavil tudi dokument, ki naj bi ga 14. decembra 1993 izdalo obrambno ministrstvo, podpisal pa takratni obrambni minister Janez Janša. Omenjeni dokument navaja, da je Mrlak izrazil željo po prestopu v TO že pred 25. junijem 1991 in da bi zato njegov status lahko izenačili s statusom pripadnika TO-ja. Janša je nedavno na družbenem omrežju zapisal, da je dokument verjetno ponarejen, na obrambnem ministrstvu pa nasprotno trdijo, da je pristen.

Zaradi sestrelitve Mrlakova vdova kot zasebna tožilka na sodišču preganja Antona Krkoviča, ki je izdal ukaz o sestrelitvi. Zadeva trenutno čaka na odločitev sodišča, ali bo dovolilo sodno preiskavo.