Ob predstavitvi bele knjige o pokojninah so se na okrogli mizi zbrali Boris Majcen (Inštitut za ekonomska raziskovanja), Marijan Papež (ZPIZ), Gregor Strban z ljubljanske pravne fakultete, predsednik uprave Modre zavarovalnice Borut Jamnik, izvršna direktorica Gospodarske zbornice Slovenije za socialni dialog Tatjana Čerin ter predsednik ZSSS-ja Dušan Semolič.

Strban se je v razpravi izrekel predvsem za krepitev prvega pokojninskega stebra, medtem ko bi se po mnenju Papeža ob stabilnem prvem stebru morala krepiti tudi dodatna zavarovanja, "ne pa da se bodo krepila na račun osiromašenega prvega stebra. Krepiti je treba oboje in zagotavljati ustrezne pokojnine, da bodo zagotavljale primerno življenje tudi, ko bomo v pokoju".

Strban je med rešitvami, ki jih ponuja bela knjiga, izpostavil izenačevanje moških in žensk, ki pa se po njegovem prepričanju mora začeti že na trgu dela. Opozoril je, da bi lahko bile ženske pri enoznačnem izenačevanju na slabšem, ker na primer skrbijo za otroke, pozneje v življenju za starejše družinske člane. Zato bodo po njegovem prepričanju potrebni še tudi drugi ukrepi za izenačevanje moških in žensk že v času delovne dobe, na primer izenačitev plačila, boljše otroško varstvo ali primerna dolgotrajna oskrba.

O prihodnjih generacijah
Majcen je izpostavil pomen tega, da je bela knjiga šele izhodišče za razpravo, za katero ima država še čas. Opomnil je, da "govorimo o generacijah, ki se na trg dela šele vključujejo, govorimo o mladih, ki so pogosto premalo slišani". Po svarilih Majcna in tudi drugih razpravljavcev mladi ne zaupajo v sedanji sistem, ne verjamejo, da bodo pokojnino dočakali. "Ko skušamo prilagoditi sistem, je na nas zelo velika odgovornost, saj se pogovarjamo o prihodnosti svojih otrok in vnukov," je opozoril.

Prepričan je, da bo treba vse ukrepe, ki se dotikajo upravljanja s starostjo, precej hitro vpeljati. "V tem trenutku imajo podjetja precej drugačne težave in o tem ne razmišljajo, a jih bo treba na to pripraviti. To je ena izmed nalog države," je menil.

Kako graditi stebre
Jamnik je predstavil pozitivne izkušnje drugega pokojninskega stebra. "V drugi steber je vključenih 500.000 ljudi, zbrani sta dve milijardi sredstev, 95 odstotkov vseh vplačanih sredstev so vplačali delodajalci. To je pozitivna izkušnja in na njej je treba graditi," je menil in dodal, da bi moral biti prispevek drugega pokojninskega stebra v prihodnje večji.

Jamnik je menil, da je treba upoštevati posebnosti naše družbe. A v nasprotju z ugotovitvami nekaterih sogovornikov, da je za razpravo še dovolj časa, saj da sedanji sistem še deluje, je menil, da bi morali razpravljati hitreje. "Danes se nam zdi, da je problem še daleč, a štiri leta se hitro obrnejo," je opozoril.

Čas za priprave gospodarstva
Tatjana Čerin je menila podobno: "Zakon je treba sprejeti vsaj do konca leta 2018, da imajo zavarovanci, ZPIZ in druge institucije v tem sistemu še dovolj časa, da se pripravijo na izvedbo zakona, če bo začel veljati leta 2020." Ob tem je poudarila, da bo morala država zagotoviti, da bomo imeli po letu 2020 več delovno aktivne populacije in da se bo izboljševalo razmerje med številom aktivnega prebivalstva in številom upokojencev.

Semolič: Treba se je pogovarjati
Da bi bilo narobe čakati dve ali tri leta in se ne pogovarjati, nato pa spreminjati v "ihti", je prepričan tudi Semolič, ki si želi, da bi dialog čim prej stekel. Spomnil je, da bodo pred letom 2020 tudi parlamentarne volitve in "politiki so močan akter, ki lahko pogosto posežejo tudi v ta sistem s svojimi vrednotami". "Zato je pomembno, da bi zmanjšali manevrski prostor politikom za radikalen odstop od naših pričakovanj," je dodal.