Besede finančnega ministra Dušana Mramorjo v nedeljo, da bi lahko z daljšanjem delovne dobe, krajšim študijem, poznejšim upokojevanjem in boljšimi pogoji na trgu dela lahko dosegli stabilne javne finance, so vzdignile nekaj prahu tudi v koaliciji.

Ob robu seje v DZ-ju pa je dejal, da so ga koalicijski partnerji verjetno narobe razumeli. Po njegovem mnenju pokojninska reforma s trenutnim učinkom res ni potrebna. Vendar je ob tem spomnil, da bo reforma, sprejeta 2012, leta 2019 prešla prehodno obdobje, ko bodo učinki vidni.

Na novo pokojninsko reformo, ki bo imela poznejše učinke, pa ne gre čakati, ampak je treba sprejeti vso potrebno zakonodajo že zdaj, je jasen Mramor.
Han se boji prezgodnjega upokojevanja
Po besedah vodje poslanske skupine DeSUS-a Franca Jurše so si koalicijski partnerji enotni, da pokojninska reforma iz leta 2012 daje rezultate in da je treba razmišljati, kako nekatere zadeve spremeniti po letu 2020.

"Takšna pobuda ministra za finance razburja javnost in lahko poveča prehod v pokoj," pa je v današnji izjavi dejal vodja poslancev SD-ja Matjaž Han. Po njegovem mnenju stališče koalicije sicer ne pomeni nezaupnice Mramorju, saj je treba nekatere zadeve realno gledati. "Mi pa se pogovarjamo o reformah in razburjamo javnost tam, kjer ta trenutek res ni treba," je bil oster Han.

Z reformo bi še malce počakali
Vodja poslanske skupine SMC-ja Simona Kustec Lipicer je v zvezi s tem pojasnila, da morajo do srede doreči ukrepe, ki se nanašajo predvsem na aktivno politiko zaposlovanja, in jih vnesti v nacionalni reformni program.

V SMC-ju so namreč previdnejši in pravijo, da pokojninska reforma z učinki do leta 2019 še ne bo potrebna, če bodo izvedli ukrepe aktivne politike zaposlovanja. Pogovori o strukturnih reformah pa po besedah Kustec Lipicerjeve ne potekajo le zaradi skrbi za vzdržnost javnih financ, ampak predvsem z odgovornostjo za prihodnost.