Invalidi so sicer najštevilnejša manjšina na svetu, saj jih je po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije več kot 650 milijonov ali okoli 10 odstotkov svetovnega prebivalstva. Med prebivalci Slovenije je približno 170.000 invalidov, na 12 prebivalcev eden, pravijo na statističnem uradu.

V Društvo študentov invalidov Slovenije je tako vključenih 192 članov, ki jim društvo pomaga pri njihovem študiju in skrbi za to, da imajo čim bolj pestro študentsko življenje. "Položaj ni zelo dober, a se iz leta v leto izboljšuje. Naše društvo je s pritiskom na določene institucije - ministrstvo za visoko šolstvo, univerze in fakultete, doseglo izboljšanje položaja," je za MMC povedal sekretar društva Midhet Huskič.

Študenti invalidi izvzeti iz vseh zakonov
Trenutno urejajo še tolmače za gluhe študente, ki jih še vedno ni na voljo, od ministrstva pa pričakujejo, da končno zakonsko uredi status študentov invalidov, ker so zdaj izenačeni z drugimi študenti s posebnimi potrebami, to pa vključuje še študente športnike, kulturnike in druge. "Želimo, da se določi možnosti, ki jih imajo študenti invalidi v času študija, saj zdaj to s pravilniki določajo same fakultete," pojasnjuje Huskič.

Strinja se z ugotovitvijo, da je sicer veliko pravnih aktov, ki se dotikajo položaja invalidov, vendar so v naši državi razhajanja med pravno ureditvijo in dejansko stvarnostjo velika. Samih študentov se po njegovh besedah trenutno ne dotika noben zakon in so povsem izvzeta populacija. Pravi, da zato veliko pričakujejo od novega zakona o izenačitvi možnosti invalidov, ki ureja določene pravice tudi v izobraževanju, in od zakona o osebni asistenci, saj je večina njihovih članov odvisna od tuje nege in pomoči in brez pomoči društva ne bi mogli bivati v Ljubljani in drugih univerzitetnih mestih.

Primorske fakultete najbolj problematične
"Dostopnost fakultet za študente invalide je odvisna od samih posameznih fakultet in stvari se urejajo na osebni ravni, saj ni pravilnikov ali določil, na katere bi se tak študent med študjem lahko skliceval," opozarja Huskič. Sicer je fizični dostop do fakultet v glavnem prilagojen študentom z gibalnimi omejitvami, največ težav pa je pri fakultetah, ki so v starejših stavbah. V Ljubljani so v večini primerov stvari dobro urejene, v Mariboru se počasi tudi urejajo, največ težav pa je na Primorskem, kjer je vse šele v začetni fazi, je še povedal sekretar društva.

Premalo zmogljivosti v študentskih domovih
Študenti invalidi imajo tudi prednost pri sprejemu v študentskih domovih, a zmogljivosti, podobno kot za druge študente, ni dovolj za vse. "Vsako leto iščemo rešitve za nove študente," pojasnjuje naš sogovornik. S Študentsko organizacijo Slovenije dobro sodelujejo, tako imajo študenti invalidi tudi določene prednosti pri bonih za prehrano, saj lahko kupijo več bonov za dostavo na dom in tudi 5 bonov na mesec več. Zelo pa bi jih razveselilo, če bi uredili še kupovanje ali naročanje bonov po spletu.

Na področju zaposlovanja stvari niso rožnate
Sicer je študentom invalidom omogočeno tudi delo prek študentske napotnice, a podjetij, ki bi iskale tako delovno silo, ni veliko. Huskič namreč pravi, da morajo podjetja izpolnjevati določene pogoje - "dostop za invalide mora biti urejen, premagati pa je treba tudi miselne ovire, saj večkrat menijo, da študenti invalidi niso enako sposobni kot drugi." Veliko težje je torej delati študentom invalidom kot preostalim študentom.

Tudi po končanem študiju stanje na področju zaposlovanja ni ravno rožnato, čeprav zavod za zaposlovanje delodajalcu, ki zaposli invalida, daje določene ugodnosti in razne subvencije. Pogoji za takšno zaposlovanje torej so ustvarjeni, a težave ostajajo, je še dejal Huskič. Geslo današnjega dne "Ustvarjamo pogoje za neodvisno življenje" je torej treba prenesti še v prakso.