Naša država se je med 39 državami uvrstila na drugo mesto glede na delež revnih otrok v državi, prav tako se je na drugo mesto uvrstila glede na napredek pri zmanjšanju deleža otrok pod pragom revščine med letoma 2012 in 2021. Zaradi teh dveh uvrstitev je Slovenija na skupni lestvici revščine otrok pristala na prvem mestu. Spodbudni rezultati potrjujejo, da Slovenija zmore zaščititi najranljivejše in prizadevanja je treba nadaljevati, so poudarili pri Unicefu.

Revščina otrok se je zmanjšala skoraj za tretjino

Leta 2012 je v Sloveniji 13,5 odstotka oziroma 50.000 otrok živelo pod pragom relativne revščine. Relativna dohodkovna revščina je delež ljudi, ki zaslužijo manj kot 60 odstotkov povprečnega dohodka v državi na prebivalca. V zadnjem desetletju se je revščina otrok zmanjšala skoraj za tretjino (31,4 odstotka). Danes v Sloveniji živi v revščini 9,3 odstotka oziroma 37.000 otrok. Izmed njih jih skoraj polovica živi v dolgotrajni revščini – to je revščina, ki traja vsaj tri naslednja leta po letu, v katerem je bila izvedena raziskava. Za otroke, ki živijo v enostarševskih gospodinjstvih, je tveganje za revščino kar šestkrat višje kot za otroke, ki živijo v dvostarševskih gospodinjstvih.

Sloveniji je po podatkih Unicefa med letoma 2015 in 2021 uspelo zmanjšati tudi delež otrok, ki živijo v hudem materialnem pomanjkanju, in sicer iz 4,4 na 1,1 odstotka. Trenutno imamo tako na področju materialne revščine v EU-ju najnižji delež otrok, ki živijo v pomanjkanju treh ali več od 17 izdelkov (2,9 odstotka). Kljub temu uspehu pa ima Slovenija na omenjenem področju še veliko dela, saj kar 19 odstotkov otrok še vedno živi v neprimernih bivališčih – ta so na primer prenatrpana in vlažna, s plesnijo in gnilobo ali s strehami, ki puščajo.

Socialni transferji krepijo socialno varnost družin

Ključ do uspeha Slovenije pri zmanjševanju revščine otrok je višanje življenjskega standarda, za kar so delno zaslužne reforme trga dela, socialni transferji in tudi ukrepi, kot je ponovno uvajanje brezplačnega vrtca za drugega otroka, ki predstavlja izjemno pomembno finančno razbremenitev gospodinjstev z otroki. V desetletju po finančni krizi je Slovenija uvedla ukrepe za spopadanje z revščino med zaposlenimi, prav tako pa je začela spodbujati dostojno delo. Zakon o dopolnitvi Zakona o minimalni plači iz leta 2015 tako določa, da se mora letna prilagoditev minimalne plače ravnati po ceni košarice izdelkov, ki so potrebni za minimalen življenjski standard.

Do leta 2018 je minimalna plača v Sloveniji postala tretja najvišja v primerjavi s povprečno plačo; višja je bila samo v Franciji in na Portugalskem. Med letoma 2013 in 2021 je revščina zaposlenih padla z 7,1 na 4,8 odstotka, čemur je sledilo še 31-odstotno zmanjšanje revščine otrok.

"Blaginja, s tem pa tudi revščina otrok, je odvisna in oblikovana predvsem z vladnimi ukrepi ter s politikami, ki postavljajo otroke v središče procesa odločanja in zaščitijo investicije za otroke in družino," je ob objavi teh podatkov povedala Alja Skele, pomočnica izvršnega direktorja za programe na Unicefu Slovenija. "Tako v boljših finančnih obdobjih kot v kriznih časih in izravnalnih ukrepih je pomembno, da vlade sprejemajo progresivne ukrepe, ki krepijo socialno zaščito družin z otroki ter ne ogrožajo doseženega napredka za otroke. Pretekle izkušnje namreč kažejo, da je napredek težko doseči, a je lahko ta hitro izničen. Pri tem so lahko določene sposobnosti in potenciali otrok za vedno izgubljeni."

V nekaterih bogatejših državah so se razmere za otroke poslabšale

Tudi Poljska, Latvija in Litva, ki niso med najbogatejšimi državami OECD-ja in EU-ja, so med letoma 2014 in 2021 dosegle pomembno zmanjšanje revščine otrok, in sicer -38 odstotkov na Poljskem in -31 odstotkov v drugih državah. Po drugi strani pa se je v petih bogatejših državah – Veliki Britaniji (+20 odstotkov) ter v Franciji, na Islandiji in Norveškem ter v Švici (vse okoli +10 odstotkov) – najbolj povečalo število otrok, ki živijo v gospodinjstvih v finančni stiski.

Poročilo kaže tudi, da je kljub splošnemu zmanjšanju revščine za skoraj osem odstotkov v 40 državah med letoma 2014 in 2021, do konca leta 2021 še vedno več kot 69 milijonov otrok živelo v gospodinjstvih, ki so zaslužila manj kot 60 odstotkov povprečnega dohodka v državi na prebivalca. Poročilo tudi kaže, da so imele države s podobnimi stopnjami povprečnega dohodka v državi na prebivalca, kot sta Slovenija in Španija, velike razlike v stopnjah revščine otrok, in sicer 10-odstotno oziroma 28-odstotno stopnjo revščine otrok.