Liberalizacija iger na srečo pomeni tudi iskanje novih igralcev na srečo oz. višjo intenziteto igranja dozdajšnjih igralcev na srečo. V obeh primerih se povečuje tveganje za zasvojenost z igrami na srečo, so poudarili v predlogu za razpis referenduma. Foto: EPA
Liberalizacija iger na srečo pomeni tudi iskanje novih igralcev na srečo oz. višjo intenziteto igranja dozdajšnjih igralcev na srečo. V obeh primerih se povečuje tveganje za zasvojenost z igrami na srečo, so poudarili v predlogu za razpis referenduma. Foto: EPA

Predlog so podpisali poslanci Levice, LMŠ-ja, SAB-a in SD-ja. Državni zbor bi moral o noveli zakona glasovati v sredo, kar so opozicijske stranke zdaj preprečile.

Predlagajo posvetovalni referendum na območju celotne države z vprašanjem: "Ali ste za to, da Državni zbor Republike Slovenije sprejme predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o igrah na srečo, na podlagi katerega se bodo znižali prihodki invalidskih, humanitarnih in športnih organizacij, privatizirala igralniška podjetja in z liberalizacijo povečala nevarnost zasvojenosti z igrami na srečo?" Volivci bi na volilnem lističu na glasovnici obkrožili "za" ali "proti".

Zakon o igrah na srečo je namenjen visoki regulaciji dejavnosti iger na srečo, ker je to dejavnost, v kateri se akumulirajo nadpovprečno visoke vsote denarja oz. prihodki, hkrati pa izvajanje iger na srečo povzroča družbeno škodo, opozarjajo vlagatelji pobude za referendum. Vsakršna sprememba zakona, ki ureja to področje, mora zato temeljiti na resni analizi.

"V gradivu so samo predlogi sprememb, ne pa tudi strokovne podlage za tovrstne predloge," so zatrdili in dodali, da bi "lahko celo rekli, da je novela zakona spisana za točno določene interesente, ki bi radi vstopili na visoko reguliran trg iger na srečo v Republiki Sloveniji."

Spominjajo, da novela razširja število ponudnikov klasičnih iger na srečo z dveh na pet. Pri tem "ni nobene dejanske potrebe, da je Slovenija na tem področju usmerjena v liberalizacijo", so prepričani. Poudarjajo, da je s predlagano spremembo lastniškega deleža države v zakonu glavna tarča prodaje družba Hit, pri čemer bi "prodaja zlatega teleta" znižala prihodke države in ogrozila delovna mesta.

V opoziciji KUL vladi ob tem očitajo, da je predlog novele zakona pripravila mimo socialnega dialoga in brez posvetovanja z zainteresirano javnostjo ter lokalnimi skupnostmi.