Novela zakona o obnovi, razvoju in zagotavljanju finančnih sredstev podaljšuje veljavnost poroštvene sheme za kredite, najete za obnovo doma in za nadomestitev doma, do vključno 31. decembra 2026. Obenem podaljšuje ročnost kreditov na največ 25 let, s čimer se bo zmanjšala letna kreditna obveznost kreditojemalcev, zgornjo mejo glavnice kredita pa zvišuje na 200.000 evrov.
Z novelo se širi nabor možnih kreditojemalcev tudi na ožje družinske člane lastnika poškodovanega objekta, ki imajo poleg lastnika nepremičnine na poškodovani nepremičnini prijavljeno stalno prebivališče oziroma lahko dokažejo, da je neposredno pred poplavami in plazovi v njej prebival skupaj s kreditojemalcem.
Novela obenem uvaja obveznost bank, ki sodelujejo v poroštveni shemi, da namero o sodelovanju objavijo v svojih poslovalnicah in spletnih straneh ter o tem obvestijo vladno službo za obnovo po poplavah in plazovih.
Z novelo se drugače ureja tudi postopek nakupa kmetijskih zemljišč, ki bodo spremenjena v stavbna. Pri postopku nakupa kmetijskih zemljišč se ne bodo uporabljale določbe zakona o kmetijskih zemljiščih, ki se nanašajo na promet s tovrstnimi zemljišči, ampak bo nakup izveden s sklenitvijo neposredne pogodbe.
Na področju komunalnega opremljanja predlagana novela natančno določa, da je za izvedbo komunalne opreme stavbnih zemljišč pristojna občina, pri oprostitvi plačila komunalnega prispevka pa, da oprostitev velja tudi, če se nadomestitveni objekt ne zgradi v isti občini, kot je objekt za odstranitev.
Predlagana novela prav tako jasneje določa možnost uporabe naplavin, odvzetih iz vodotokov ob sanaciji, kot gradbenega materiala, ter usklajuje določbe zakona z novo sprejeto evropsko uredbo glede pomoči de minimis.
Sodelovanje koalicije in opozicije
Novelo so podprli tako poslanci koalicije kot opozicije.
Sprejeti sta bili tudi dopolnili, ki sta ju predlagali koalicija in poslanska skupina SDS-a. Z dopolnilom slednje se spreminja del zakona, ki je prepovedoval kakršnokoli gradnjo na poplavnem območju, ne glede na kategorijo poplavne ogroženosti. S tem dopolnilom, ki so ga uskladili s poslanci iz koalicije, dopuščajo možnost, da se na manj poplavno ogroženih območjih z določenimi inženirskimi posegi taka gradnja dovoli.
SDS-ova priporočila zavrnjena
Že v ponedeljek je DZ na izredni seji obravnaval tudi SDS-ov predlog priporočil, s katerim so želeli v opozicijski stranki vlado spodbuditi k hitrejši sanaciji po lanskih poplavah. Matični odbor je ta priporočila zavrnil že v četrtek.
DZ tudi v drugo prepričljivo podprl novelo zakona o parlamentarni preiskavi
Poslanci so z 51 glasovi za in 22 proti ponovno potrdili novelo zakona o parlamentarni preiskavi, ki jo je v postopek vložila predsednica DZ-ja Urška Klakočar Zupančič.
Novela zakona med drugim predvideva uvedbo mehanizma, po katerem lahko v 30 dneh po objavi akta o odreditvi preiskave v uradnem listu več predlagateljev zahteva, da o skladnosti parlamentarne preiskave z ustavo in zakonom odloči ustavno sodišče. Ustavno sodišče mora o zahtevi odločiti absolutno prednostno, najpozneje v 60 dneh.
Pred odločitvijo ustavnega sodišča o zahtevi državni zbor ne more imenovati preiskovalne komisije. Če ustavno sodišče ugotovi, da je akt v nasprotju z ustavo ali zakonom, pa ga razveljavi. S tem je postopek odreditve parlamentarne preiskave končan.
DZ je novelo prvič sprejel že 15. julija, državni svet pa je kasneje izglasoval odložilni veto.
Državni svetnik Miloš Pohole je na seji nanizal očitke svetnikov, ki se nanašajo tako na neustreznost postopka sprejemanja novele po skrajšanem postopku kot tudi na njeno vsebino. V DS so med drugim ocenili, da bodo zakonske rešitve lahko omogočale zavlačevanje izvedbe parlamentarne preiskave, kar bo negativno vplivalo na uresničevanje aktov državnega sveta in na izvajanje nadzorne pristojnosti državnega zbora, ter ogrozile izpolnitev namena konkretne parlamentarne preiskave, ki je bila uvedena za ugotavljanje politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij ali za spremembo zakonodaje na določenem področju.
Urška Klakočar Zupančič (Svoboda) je kot predlagateljica novele ponovila, da je cilj zakona njegova uskladitev z več odločbami ustavnega sodišča, sledi pa tudi priporočilom Evropske komisije s področja delovanja pravne države. Znova je ugotavljala tudi, da je predlog zakona sprožil burne odzive, "zelo burne, predvsem v opoziciji". "Parlamentarna preiskava je ustavnopravni institut in kot taka predstavlja preveč pomembno orodje, da bi smeli dopustiti, da to postane igračka v vojnah v političnem peskovniku. (...) Kot predsednica državnega zbora si ne smem dovoliti, da ta državni zbor izvaja neustavne prakse," je dejala in dodala, da je pravzaprav zaprepadena, da so "30 let delovali brez varoval pri parlamentarnih preiskavah".
V poslanski skupini SDS-a so spremembam, ki nalagajo ustavnemu sodišču dodatne obveznosti, ostro nasprotovali. Kot je dejal poslanec Andrej Hoivik, parlament ne bo mogel imenovati preiskovalne komisije, dokler ne bo dobil odgovora ustavnega sodišča. "Kako deluje ustavno sodišče, ki absolutno prednostno že več kot 20 mesecev obravnava novelo zakona o Radioteleviziji Slovenija, dobro vidimo. In tega si želite tudi v vladni koaliciji," je dejal in koaliciji očital, da želi za vsako ceno preprečiti preiskavo politikov iz lastnih vrst.
Očitki opozicije se nanašajo zlasti na preiskavo o domnevnih zlorabah pri poslovanju podjetij Gen-I in Star Solar ter financiranju Gibanja Svoboda.
Podobno je menil Franc Medic iz NSi, ki je dodal, da je žalostno, da "v enakih primerih, ko zakon jasno določa pravila ravnanja, ta enkrat veljajo in drugič ne, kakor nam paše oziroma odvisno od interesa vladajoče koalicije". Predsednici DZ-ja je očital tudi blokiranje parlamentarne preiskave v energetiki, s tem pa kršenje ustave in poslovnika DZ-ja.
Bojana Muršič iz SD-ja pa je menila, da je treba spremembe zakona o parlamentarni preiskavi razumeti "kot ukrep, ki si prizadeva racionalizirati ustanovitve parlamentarnih komisij z namenom, da si slednje prvenstveno prizadevajo uresničevati svoj namen, to je preiskovati politično odgovornost, zagotovo pa ni njihov namen nabiranje političnih točk". Inflacija ustanavljanja parlamentarnih komisij v tem mandatu ne bo prinesla pravih ciljev, je prepričana.
Milan Jakopovič iz Levice pa je bil kritičen do državnega sveta. "V Levici smo prepričani, da ima DS kot predlagatelj ponovnega odločanja tako kot trenutna opozicija en in edini cilj - parlamentarno preiskavo ohraniti na trenutni ravni in jo še naprej izkoriščati za politično obračunavanje med parlamentarnimi strankami," je dejal. Ponovno odločanje je tako ocenil ko poskus vztrajanja pri nadaljevanju razpisovanja številnih parlamentarnih preiskav zgolj v zasledovanju diskreditacije političnih nasprotnikov.
DZ je moral za dokončno sprejetje novele po vetu to podpreti z absolutno večino poslancev.
Več rudarskih inšpektorjev
DZ je na glasovanju sprejel novelo zakona o rudarstvu, s katero vlada med drugim naslavlja pomanjkanje rudarskih inšpektorjev.
Novelo je na glasovanju podprlo 52 poslancev, 22 jih je bilo proti.
Spremembe zakonodaje so podprli v koalicijskih poslanskih skupinah, proti pa so bili opozicijski poslanci. Slednji je med drugim ne pristajajo na nižanje stopnje izobrazbe za rudarske inšpektorje.
Zaradi upokojitve in prezaposlitve se je število rudarskih inšpektorjev zmanjšalo, s čemer je njihovo delo okrnjeno, je v predlogu novele zakona zapisala vlada in opozorila, da se z zmanjšanjem nadzora odpirajo možnosti za povečanje kršitev, ki pa imajo lahko nepopravljive posledice na prostor, okolje in naravo.
Za izvajanje rudarskega inšpekcijskega nadzorstva bo tako po novem dovolj druga stopnja ravni izobrazbe v skladu z zakonom, ki ureja visoko šolstvo, rudarske ali geotehnološke stroke, za izvajanje rudarskega inšpekcijskega nadzorstva na površinskih kopih pa prva stopnja ravni izobrazbe v skladu z zakonom, ki ureja visoko šolstvo.
Z novelo se podaljšuje tudi rok za vložitev vloge za podaljšanje rudarske pravice. Za 12 mesecev se podaljšuje samo rok za vložitev vloge, kar pa ne vpliva na obdobje, za katerega je koncesionar imel oz. ima rudarsko pravico.
Kot je poudaril poslanec Teodor Uranič (Svoboda), vlada z navedenimi spremembami stremi k boljšemu upravljanju naravnih virov in zaščiti okolja pred potencialno škodljivimi posledicami nezakonitih praks v rudarstvu. V Svobodi so zato predlagane spremembe soglasno podprli, saj menijo, da so nujne za zagotovitev učinkovitega in zakonitega delovanja v tem gospodarskem sektorju.
Damijan Zrim (SD) je izpostavil, da je ključnega pomena, da se zagotovi učinkovit nadzor pristojnih služb na državni ravni nad izvajanjem rudarskih del. V SD-ju ravno tako menijo, da je v postopku pridobivanja rudarske pravice pomembno ali zainteresirana pravna ali fizična oseba ter predlagano območje izpolnjujeta pogoje za pridobitev rudarske pravice. Zato se bo z določitvijo novega roka za vložitev vloge za podaljšanje rudarskih pravic in koncesij omogočilo, da se tudi zahtevnejši postopki izvedejo pravočasno, je pojasnil.
Jožef Jelen (SDS) je bil med drugim kritičen do nižanja stopnje izobrazbe za rudarske inšpektorje. S tem je lahko po oceni največje opozicijske stranke ogrožena varnost zaposlenih in obenem pa se na ta način znižuje ugled inšpekcijskih služb.
V NSi-ju po besedah Janeza Žaklja ocenjujejo, da se vlada prepočasi loteva reševanja že dolgo znanih problemov.
Predlog novele zakona o dohodnini končal zakonodajno pot
Predlog novele o zakona o dohodnini, ki so ga pripravili v Sindikatu delavcev migrantov Slovenije, je zakonodajno pot. V petek so jo zavrnili člani parlamentarnega odbora za finance, tokrat pa je DZ opravil le drugo obravnavo predloga.
Po predlogu novele zakona, ki ga je vložilo 5000 volivcev, bi zavezancem, ki dnevno odhajajo na delo v drugo državo, celoten znesek davčno priznanih stroškov v zvezi z delom odbili od odmerjene dohodnine. S tem bi jim omogočili, da se jim stroške nadomestila za malico ter prevoza na in z dela prizna v neto znesku, so zapisali v predlogu novele zakona.
V večini evropskih držav delodajalci zaposlenim niso dolžni plačevati stroškov za prehrano in prevoza. Te razlike je slovenska davčna zakonodaja že zaznala v preteklosti, zato je bila sprejeta rešitev, po kateri stroški v zvezi z delom čezmejnim delavcem znižujejo davčno osnovo. Vendar so pri "domačih delavcih" v celoti izvzeti iz obdavčitve, pri delavcih migrantih pa se v celotnem znesku vštevajo v davčno osnovo in lahko določen fiksni znesek uveljavljajo le kot davčno olajšavo, so ob začetku zbiranja podpisov aprila letos pojasnili predlagatelji.
Andreja Kert (Svoboda) je med razlogi, zakaj predloga niso podprli, izpostavila pripombe zakonodajo-pravne službe DZ-ja in mnenje ustavnega sodišča, da trenutna ureditev v primerjalni skupini, torej tiste, ki delajo tu in tiste, ki delajo v tujini ne obravnava različno. "Gledano v duhu in načelu enakosti ne moremo pristati na predlog pod katerega so se podpisali predlagatelji," je dejala.
Rado Gladek (SDS) je medtem pozval vlado in finančno ministrstvo, da ponovno preučita možnost, ki bi delavcem migrantom omogočila sprejemljivejšo davčno obravnavo in bi bila ob tem ustavno skladna ter ne bi v neenak davčni položaj spravila delavcev v Sloveniji.
Težave za slovenske delavce, ki se dnevno vozijo na delo v sosednje države, so se začele leta 2005, ko je bil v Sloveniji uveljavljen nov zakon o dohodnini, ki je uvedel obdavčenje osebnih dohodkov po t.i. svetovnem dohodku. S tem je razširil krog davčnih zavezancev - rezidentov tudi na osebe, ki so svoje dohodke pridobivale zunaj Slovenije, predvsem v sosednjih Avstriji in Italiji.
Za leto 2005 so tako ti delavci prejeli tudi zelo visoke zahtevke za doplačilo dohodnine, zato so leta 2006 ustanovili Civilno iniciativo Apače, ta pa je leta 2016 prerasla v Sindikat delavcev migrantov Slovenije.
Davčna obravnava stroškov v zvezi z delom čezmejnih delavcev je bila tudi predmet ustavne presoje, ki jo je leta 2019 vložila skupina poslancev SDS-a in NSi-ja. Ustavno sodišče je odločbo objavilo februarja lani, v njej pa zapisalo, da pobudniki niso izkazali neenake obravnave z delavci, ki delajo v Sloveniji.
Vnovično potrjevanje novele zakona o parlamentarni preiskavi
Na dnevnem redu tokratne izredne seje je tudi vnovično potrjevanje novele zakona o parlamentarni preiskavi, potem ko je državni svet nanjo izglasoval veto. Za vnovično sprejetje je zdaj potrebna absolutna večina. Že ob prvem glasovanju je novela v DZ-ju prejela 47 glasov podpore.
Poslanci bodo po skrajšanem postopku obravnavali še predlog zakona o spremembi zakona o praznikih in dela prostih dnevih, ki ga je vložila skupina koalicijskih poslancev, in predlog vladne novele zakona o rudarstvu. Opravili bodo še drugo obravnavo predloga novele zakona o dohodnini, ki ga je vložilo 5000 volivcev.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje