Pred sobotnim obiskom vlade v Zgornji Svinjski dolini se bo vodja vladne službe za obnovo po poplavah in plazovih Boštjan Šefic tam mudil že jutri. Obiskal bo Struge. Prizadeti prebivalci tega naselja pričakujejo takojšnje odgovore na vprašanja o sanaciji njihovih poškodovanih hiš. Ker jih doslej še niso dobili, grozijo z državljansko nepokorščino. Analize plazov še niso znane. Zima pa se bliža.

Strugam grozita dva plazova
Na levi in desni strani naselja Struge grozita dva plazova, je v oddaji Ob osmih povedal dopisnik Radia Slovenija iz Celja Matija Mastnak. "Če bi se ta plazova sprožila, bi to res lahko povzročilo katastrofo. Zaprla bi glavno cesto do Luč in Solčave," pravi Mastnak. Ogroženih oziroma bolj ali manj poškodovanih je 13 hiš.

Kot pripoveduje mizar Božo Robnik iz Strug, krajani želijo vedeti, pri čem so. "Želimo slišati rešitve za naše naselje. Kakršne koli. Mi bi sicer najraje ostali v Strugah, ampak tudi če odločijo, da plazu ne bo mogoče sanirati, bomo to morali s cmokom v grlu sprejeti. Dejansko hiš ne moremo ne sanirati ne vlagati vanje. Na koncu res lahko odločijo, da bomo morali vse skupaj podreti in oditi na neko drugo lokacijo."

Ljudje so razseljeni, nekateri še vedno bivajo pri sorodnikih, drugi v apartmajih. Ne vedo, kdo bo to plačal, pravi Mastnak. "Pravijo, da bodo za naprej morali plačati sami in nato od občine izterjati povračilo. Najhujša je ta negotovost. Želijo si odgovorov. Od tega, kje bodo nastanjeni, do tega, ali bodo hiše lahko sanirali. Verjetno je tudi, da tega naselja ne bodo mogli ohraniti."

Nekateri v Letušu se ne želijo seliti
Največje naselje, ki mu grozi selitev, je formalno v občini Braslovče, gre za približno 150 hiš v Letušu. Vtis je, da bi se večina prebivalcev selila, pravi Mastnak. "Dejstvo je, da bolj kot se odločitev odmika, več ljudi se ne bi selilo. Vprašanje je tudi, pod kakšnimi pogoji. Največje vprašanje, o katerem nihče ne govori na glas, je, koliko bodo morali ob morebitni selitvi prebivalci prispevati sami. Pri nekaterih je vtis, da jim bo država zgradila hiše in ne bodo imeli nobenega stroška. Realnost bo verjetno drugačna."

O tem, da so pri nekaterih v ozadju tudi druge stvari, opozarja župan Braslovč Tomaž Žohar. "Podpisi, ki sem jih prejel od te skupine ljudi, mislim, da jih je 94, od teh je preverjeno vsaj tretjina takih, ki niso prebivalci oziroma občani Braslovč. Zato so to nelegitimni podpisi. Preostanek, dve tretjini, je v veliki večini lastnikov vikendhišic, ki nimajo primarnega stanovanjskega problema v naši občini. To pomeni, da tudi niso primarno udeleženi v poplavah, zagotovo pa so bili oškodovani, ker jim je uničilo vikendhiše. So pa številni od njih vsaj dvakrat povedali, da malo preračunavajo z vidika maksimiranja vrednosti svojih nepremičnin."

Premalo bagrov na terenu
Sanacija bo zagotovo zahtevna, prihajajoče deževje in zima bosta še poslabšala razmere. "Ljudje imajo premalo informacij in so v hudih stiskah, tudi duševnih. Potrebujejo denar. Nekateri si ne morejo privoščiti, da bi prebelili hiše, jih osušili. Odvisno je, kako se je kdo znašel. Seveda država pomaga. Ampak oškodovanih je veliko, ne samo tistih, ki jim je voda odnesla hiše," pravi Mastnak. Malo je popustila tudi začetna solidarnost. "Ljudje se med seboj razmeroma dobro poznajo in se je že začelo opravljanje, ali je kdo dobil več kot drugi. Pojavlja se zavist." Veliko si obetajo od vladnega obiska v soboto. Ključno vprašanje ostaja, kako očistiti vodotoke. Župani ves čas opozarjajo na to. "Stroji brnijo, če se voziš po Zgornji Savinjski dolini, ampak pravijo, da jih je premalo," sklene Mastnak.

Več v podkastu Ob osmih.