Po novem predlogu oz. po novem dopolnilu bi z globo do 1000 evrov kaznovali tistega, ki se "v javnosti prepira, vpije ali se nedostojno vede do posameznika ali skupine, ki je na teritoriju Republike Slovenije, s takšnim vedenjem pa lahko povzroči vznemirjenje ali razburjenje ali ogrožanje posameznika ali skupine ali škoduje njihovemu ugledu in takšno vedenje pooblaščena uradna oseba prekrškovnega organa osebno zazna na kraju kršitve".

V koaliciji so v obrazložitvi kot razlog za predlog navedli intenziviranje groženj posameznikom in skupinam v javnosti. Medtem so bili v delu opozicije kritični tudi do novega dopolnila, prepričani so, da cilj ostaja enak, in sicer utišanje kritike.

Dopolnilo je bilo na koncu na odboru sprejeto z 10 glasovi za in devetimi proti.

Pravna mreža: Gre za "nepotreben pravni zmazek"

Predlog novele zakona je "nepotreben pravni zmazek", menijo v Pravni mreži za varstvo demokracije. "Zdaj ga poskušajo sanirati z dodatnim koalicijskim, bi rekla, skrpucalom, kjer sploh ni jasen njegov namen", je za TV Slovenija pojasnila Barbara Rajgelj iz Pravne mreže.

Obstoječi zakon o varstvu javnega reda in miru v 7. členu, ki govori o nedostojnem vedenju, namreč že predvideva višje kazni zaradi nedostojnega vedenja do uradnih oseb, med katere glede na kazenski zakonik spadajo tudi poslanci. Samo nedostojno vedenje pa se posebej presoja v vsakem konkretnem primeru. "Policisti, vsaj po mojih ugotovitvah, v preteklosti niso imeli kakšnih posebnih težav pri ugotavljanju, ali gre za prekršek ali ne," pa je pojasnil Mile Nunič, soavtor obstoječega zakona.

Nikakor pa globe iz tega zakona ne veljajo v primeru protestov, saj te določa zakon o javnih zbiranjih. "Vselej ko govorimo o mirnih protestih, ni nič narobe, tudi če nekdo malo manj kulturno izraža svoje mnenje, in v tem primeru tega ni mogoče šteti za neki prekršek, ki bi imel kakršne koli elemente tega, o čemer govorimo," je še povedal Nunič.

Grims: Gre za korak v pravi smeri; Medved: Prah se ne bo polegel

Odbor DZ-ja za notranje zadeve sicer danes še ni dokončno odločal o predlogu novele zakona o varstvu javnega reda in miru, saj je tik pred glasovanjem predsednik odbora Branko Grims (SDS) sejo prekinil, pri čemer svoje odločitve ni pojasnil, napovedal je le, da bodo člani odbora o nadaljevanju seje obveščeni naknadno.

"Predlog je zdaj tak, da zaščiti vsakega državljana. In to kjer koli, če se na javnem mestu zgodi kaj takšnega, kar se ne bi smelo zgoditi. In zato sem prepričan, da je korak v pravi smeri," je dejal Grims.

"Tukaj ne gre ne za poslance, ne za ministre ne za sodnike, gre za večjo skupino ali širino ljudi, ne za vse. Po moji oceni ali oceni vlade je nedostojno, da nekdo nekoga na javnem kraju zaradi dela, ki ga opravlja, pljuva po njem, ga žali za fašista," je na seji odbora za notranje zadeve, ki je trajala štiri ure, dejal državni sekretar Franc Kangler.

"Dikcijo o tem famoznem 7. členu ste preprosto zamaskirali. Zaradi tega se prah ne bo polegel, ker še vedno iz tega člena veje poskus uvedbe verbalnega delikta," je dejal poslanec LMŠ-ja Rudi Medved.

"Če boste ta zakon spravili skozi, se zavedajte, da sledi referendum," je poudarila Nataša Sukič (Levica).

Odbor je sicer pred tem z 10 glasovi za in dvema proti podprl tudi predlog novele zakona o nadzoru državne meje. Ta nadgrajuje normativno podlago za vpis služnosti v javno korist v zemljiško knjigo iz naslova postavitve tehničnih ovir tudi na nepremičninah, katerih solastnica je država, in posledično tudi za izplačilo odškodnine upravičencu.

Predlog novele je sicer že ob vložitvi predvideval posege v 25 od skupno 30 členov zakonskega besedila, tako da je zakonodajno-pravna služba DZ-ja opozorila, da je ob tako obsežnih spremembah treba pripraviti nov zakon, in ne novele.

Med glavnimi rešitvami v predlogu novele so sicer na ministrstvu omenili preprečevanje opravljanja nalog samoorganiziranim združbam s težnjo izvajanja zakonskih nalog organov oblasti, širitev nabora upravičenih razlogov za zbiranje prostovoljnih prispevkov, in sicer tudi za primer bolezni ali telesne poškodbe, ter uvedbo prekrška, storjenega s hrupom.

Od 500 do 1000 evrov za prepiranje, vpitje in nedostojno vedenje

Kot smo poročali, je največ prahu dvignilo predlagano dopolnilo koalicijskih poslancev, s katerim je predvidena globa od 500 do 1000 evrov za tistega, ki "se prepira, vpije ali se nedostojno vede" do uradne osebe pri uradnem poslovanju ter najvišjih predstavnikov oblasti, torej do poslancev, članov vlade, državnega sveta ali sodnikov vrhovnega in ustavnega sodišča ter njihovih bližnjih. Takšno ravnanje bo lahko obravnavano kot prekršek, tudi če ga bo na kraju osebno zaznala pooblaščena uradna oseba.

Notranji minister Aleš Hojs je pojasnil, da so se za to odločili, ker so ugotovili, da je policija ob takšnih primerih napadov nemočna. Do predloga pa so kritični v opozicijskih LMŠ-ju, SD-ju in Levici, kjer opozarjajo, da bomo, če bo dopolnilo sprejeto, dobili dve skupini državljanov: navadne, kjer bo žalitev obravnavana kot doslej, in privilegirano varovane funkcionarje, kjer bo storilec za enako žaljenje kaznovan veliko strožje.

Predsednik parlamenta Igor Zorčič je člane odbora pred današnjo obravnavo pozval, naj predlog zavrnejo, "ker bo sprejetje takšnega predloga v sramoto DZ-ju". Po njegovi presoji je predlog sporen, ker "v smislu pravnega varstva privilegira poslance in uradnike".

V demokraciji morajo biti kritike politikov dovoljene, je za Radio Slovenija opozoril Miha Šepec z mariborske pravne fakultete: "In ta kritika niso samo lepe besede 'z vami se ne strinjam', ampak zajemajo tudi vmesno, težko, napadalno kritiko, ki seveda lahko nekoga razburi ali vznemiri. Ampak to je bistvo demokracije in svobode govora, da imamo posamezniki možnost tako kritiko predstavnikom oblasti dati."

V Pravni mreži za varstvo demokracije so opozarjali, da predlog zasleduje trend: manj svobode izražanja kritikom, več zaščite nosilcem oblasti. V Inštitutu 8. marec pa so že napovedali, da bodo v primeru sprejetja novele predlagali referendum.