Ob tem je ponosna, da je Slovenija hitro prepoznala potrebo po organu Informacijskega pooblaščenca.

Pirc Musar, ki je bila v preteklosti dva mandata informacijska pooblaščenka, je to obdobje svojega življenja označila kot izjemen privilegij, saj je imela priložnost organ Informacijskega pooblaščenca graditi od začetka.

Ko je bil organ še v povojih, je po njenih besedah ključno vlogo odigralo upravno sodišče, ki mu je tlakovalo sodno prakso. Takrat so namreč organi na prvi stopnji sprejemali "tudi smešne odločitve", kot se je izrazila. Spominja se denimo nekega predsednika krajevne skupnosti, ki je v pouk o pravnem sredstvu zapisal, da pritožbe ni, saj je on tako odločil.

Pirc Musar je izjemno ponosna, da je Slovenija hitro prepoznala, da kot mlada demokracija potrebuje takšen neodvisni nadzorni organ. To ni bilo povsem samoumevno, sosednja Avstrija ga namreč še vedno nima.

Posameznik se namreč lahko svobodno izraža samo s pravilnimi informacijami, ki morajo biti pretočne od vladajočih k ljudstvu. To se Pirc Musar zdi posebej pomembno zdaj, ko živimo v okolju dezinformacij.

Ob tem pa obžaluje, da je Slovenija padla na lestvici koruptivnosti, v preteklosti je Pirc Musar namreč mislila, da sta transparentnost in koruptivnost bolj soodvisni. "Ampak prepričana sem, da bo v prihodnjih letih rezultat boljši," je sklenila.

Pred 20 leti se ni nihče popolnoma zavedal, kakšne spremembe bo ta zakon prinesel v delovanje javnega sektorja, je dejala informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik. Stališču informacijskega pooblaščenca, da ima javnost pravico vpogleda v pripravo zakonskih rešitev, je večkrat sledilo tudi upravno sodišče, nadzor javnosti pa je nujen tudi za zakonito delovanje pravosodnih organov, je povedala.

Prelesnik je glede tega poudarila, da sodišča na podlagi sodbe ustavnega sodišča iz leta 2020 zavzemajo stališče, da se zakon za informacije iz sodnih spisov ne uporablja. Sodišča je zato pozvala, da zavzamejo novo sodno prakso, ki bo temeljila na načelu transparentnosti.

Ministrica za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik meni, da je zakon ključnega pomena za krepitev zaupanja v javni sektor, saj omogoča nadzor nad delovanjem javnih organov in zmanjšuje korupcijska tveganja. Dodala je, da ga razume kot prelomnico in civilizacijski dosežek naše države.

Prav v času družbenih omrežij in lažnih novic je namreč dostop do verodostojnih informacij ključnega pomena. A se po besedah ministrice svet spreminja, saj so informacije postale tržno blago, z njimi je mogoče tudi manipulirati in jih izkrivljati.

Zato se javne institucije včasih znajdejo tudi v krču, ali določene informacije sploh posredovati. Na ministrstvu za javno upravo zato pripravljajo reformo, v okviru katere med drugim uvajajo enotno vstopno točko za vse uslužbence. Ta bo omogočila višjo stopnjo profesionalizacije, saj lahko le visoko strokovni in opolnomočeni javni uslužbenci učinkovito opravljajo svoje poslanstvo, je navedla Ajanović Hovnik.

Ob priložnosti so podelili še nagrado ambasador transparentnosti, ki jo informacijski pooblaščenec podeljuje instituciji, ki deluje na področju odprtih podatkov, vključevanja javnosti v demokratične procese in promociji transparentnosti. Prejel jo je zavod Danes je nov dan, v njegovem imenu jo je prevzela njegova direktorica Maja Cimerman.