Vsi dozdajšnji predsedniki države so bili del iste štafete in skrajni čas je, da se zgodi sprememba, je na okrogli mizi Zbora za republiko dejal povezovalec in politični analitik Boštjan M. Turk. Skupaj s sorazpravljalci so iskali tiste lastnosti, ki jih mora imeti slovenski državni poglavar, in večino teh našli v pokojnem osamosvojitelju Jožetu Pučniku.
Poleg M. Turka sta odgovore iskala še zgodovinar Janko Kos ter nekdanji minister za znanost in tehnologijo Andrej Umek, okrogle mize pa se je udeležil tudi predsedniški kandidat SDS-a in NSi-ja Milan Zver.
Veliko potrebnih lastnosti "predsedniškega lika" so prisotni našli ravno pri Zveru. Najpomembnejše je, da predsednik dejansko ravna kot najvišja moralna avtoriteta in povezuje različne dele naroda, so poudarjali.
Predsedniška predvolilna kampanja se očitno začenja precej zgodaj, pa je komentiral Zver.

Kos: Najpomembnejša je moralna legitimnost
Kosova analiza ustavnih pristojnosti predsednika države je pokazala, da so te predvsem protokolarne in predstavniške - kot recimo razpis volitev, razglašanje že sprejetih zakonov in predlaganje kandidatov za nekatere državne funkcije, ki jih potem nek drug državni organ potrdi ali zavrne. Predsednik države v političnem sistemu torej nima formalno vplivnih pooblastil, je ugotavljal Kos.

Pomembnost funkcije Kos vidi drugje. Predsednika države voli večina državljanov, zato ima najvišjo legitimiteto izmed vseh; obenem izvaja pomilostitve, daje državna odlikovanja, kar vse nosi izrazito lastnost moralne legitimitete. Po Kosovem mnenju torej mora predsednik republike biti najvišja moralna avtoriteta.

"Predsednik zavezan temeljem naroda"
V preambuli ustave piše, da je temelj republike Slovenije pravica slovenskega naroda do samoodločbe - temelj je torej slovenski narod, je nadaljeval. "To ni kakšna površna kategorija. Je duhovna in kulturna kategorija, ki je nastajala od Trubarja do Prešerna do osamosvojitve, in zdaj se je treba zamisliti nad vprašanjem, kaj je temelj samega slovenskega naroda," se je vprašal Kos. Predsednik republike mora namreč po njegovih besedah predstavljati tisto, kar je "temelj slovenskega naroda kot takega". Narod pa ne temelji na ideologiji, ki pride in mine, je dodal.

Kot prava temelja je izpostavil krščanstvo, "ki je s slovenstvom povezano od začetka", in svobodomiselnost (liberalizem), ki nas preveva od Linharta in Prešerna naprej. Predsednik države je posledično zavezan vsem idejam in vrednotam teh dveh gibanj, saj je samo "z njih mogoče razumeti obstoj in gibanje slovenskega naroda", je zatrdil Kos.

"Ne sme biti kot Rode"
V Sloveniji ima oblast ljudstvo, zato mora biti tudi predsednik "ljudski", torej nevzvišen, ne sme delovati kot elita, temveč kot človek iz ljudstva in demokrat, meni zgodovinar. Kot primer slabe prakse je izpostavil nekdanjega prvaka slovenske Katoliške cerkve Franca Rodeta, ki ga sicer Kos osebno zelo ceni. Rode s svojim odnosom ni ustrezal ne duhovščini ne vernikom, zato takšen ne sme biti niti predsednik države.
"Povezati dele slovenskega naroda v celoto"
Najpomembnejša funkcija je povezovalna - predsednik mora različne dele naroda povezati v celoto, to pa lahko stori le tako, da se strogo izogiba vseh dejanj, ki delijo, je zatrdil. Kot zgled je izpostavil nemške in avstrijske predsednike.

Za samostojnost države smo si Slovenci prizadevali stoletja in generacije od Primoža Trubarja naprej. Njena uresničitev je bila najsvetlejša, najbolj pozitivna stvar v slovenski zgodovini, zato se mora po mnenju Umka predsednik države sam poistovetiti z vrednotami slovenske pomladi in ljudstvo njega s temi vrednotami.
Samostojnost in versajska pogodba
Samostojnosti je bila do pred kratkim mednarodna skupnost zelo nenaklonjena, zato je zelo pomembno, da ima predsednik izkušnje iz evropskih ustanov, je v njih cenjen in artikuliran, je izpostavil Umek. Spomnil je na izkušnjo iz 90. let, ko ga je veleposlanik Velike Britanije vprašal, ali ne misli, da slovenska samostojnost krši versajsko pogodbo (mirovno pogodbo po 1. svetovni vojni). Predsednik mora v tujini uživati ugled in znati odgovarjati na takšna vprašanja, je poudaril nekdanji minister.
Zver: Pomembno je tudi tisto nenapisano
V krajšem nagovoru je kandidat Zver kot primer dobre prakse izpostavil nemške predsednike, ki navadno veljajo za najvišje moralne avtoritete in ob njeni morebitni okrnitvi tudi hitro odstopijo. Tako bi morala tudi v Sloveniji poleg zapisanih, ustavnih pooblastil priti bolj do izraza tisto, kar ni zapisano, pa se po njegovi oceni vendarle pričakuje od predsednika, je dejal.

Po njegovi oceni je slovensko volilno telo tokrat pripravljeno na spremembo v tem smislu, da na vrh države izvoli predsednika iz nekoliko drugačnega vrednostnega političnega kroga, kot so bili dozdajšnji.