Odbor DZ-ja za zadeve EU je z devetimi glasovi za in šestimi vzdržanimi podprl kandidaturo Tomaža Vesela za evropskega komisarja iz Slovenije. Proti ni glasoval noben član odbora. Mnenje odbora sicer za vlado ni zavezujoče, bo pa ta sedaj lahko ime kandidata posredovala v Bruselj.

Vesel je uvodoma podal zavezo redni udeležbi na sejah odbora za zadeve EU in drugih delovnih telesih DZ-ja. Meni namreč, da so slovenski predstavniki v evropskih institucijah v preteklosti izgubljali stik s Slovenijo. Izzive Evropske komisije bi lahko bolje pojasnjevali slovenski politični in splošni javnosti, kar bi po njegovem mnenju pripomoglo tudi k višji udeležbi na evropskih volitvah.

"Nimam nobene neposredne omejene politične agende"

Poslanci, tako nacionalnega kot Evropskega parlamenta, pa so po njegovem mnenju eden ključnih dejavnikov v procesu oblikovanja logičnih politik in sprejemanja odločitev, zato si dela brez sodelovanja ne predstavlja. Tudi njegov pristop h kandidaturi je potekal na način odprte komunikacije z vsemi deležniki, je izpostavil. "Računam na to sodelovanje iskreno, neposredno, zaradi tega, ker nimam nobene neposredne omejene politične agende, ampak bi želel delati v korist državljanov EU in seveda tudi Slovenije," je dejal.

"Mislim, da je prednost Slovenije lahko tudi ta, da se pokaže neka razumna enotnost ob spoštovanju različnih političnih pogledov," je dejal. Napovedal je, da se bo srečal tudi z evropskimi poslanci. Izpostavil pa je tudi, da v Sloveniji obstaja ena koalicija, v Evropskem parlamentu pa druga, sestavljena iz vseh političnih sil, ki sestavljajo domači parlament. Ta bo potrjevala tudi Evropsko komisijo, je dejal, zato je treba najti kompromis.

Izpostavil je kriterije za komisarja, kot jih opredeljuje Lizbonska pogodba, zavezanost evropskim vrednotam, splošna usposobljenost in neodvisnost od nacionalnih držav in dodal, da jih izpolnjuje. Sodeloval je pri pripravi oblikovanju pravnih aktov EU, njegov način delovanja v nadzornih organih pa mu je neodvisnost "vsadil v DNK", kar mu je odprlo pot tudi v mednarodne organizacije, je dejal.

Meni, da nepomembnega resorja v Evropski komisiji ni, obenem pa bo komisija doživela tudi spremembe glede resorjev, ki jih je napovedala predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. Slednje po njegovem mnenju ne bo enostavno, prihodnja komisija pa vendarle ne bo začela delati "iz nič", ampak bo v ospredju predvsem implementacija že dogovorjenega.

Kot eno najtežjih področij izpostavil zeleni prehod

Med nevralgične točke EU je uvrstil njeno konkurenčnost, kar je po njegovem mnenju v tem trenutku eden izmed največjih strukturnih problemov. Treba si je priznati tudi tehnološki zaostanek, meni. Kot eno najtežjih področij je izpostavil zeleni prehod, kjer so zamisli močne, vprašljivi pa so izvedbeni instrumenti. "Podnebne spremembe so dejstvo, ukrepanje mora biti premišljeno in uravnoteženo, ne moremo prevaliti vsega na državljane," je dejal.

Izpostavil je še debirokratizacijo EU, nepregleden pravni sistem, ki otežuje delo podjetij, oblikovanje zdravstvene unije, vprašanje javnih naročil, obrambno oz. varnostno unijo. Med pomembnimi vprašanji prihodnjega mandata Evropske komisije je omenil še oblikovanje socialnega modela EU, preprečevanje revščine in oblikovanje strategije za cenovno dostopna in trajnostna stanovanja.

Pomen skupnega evropskega upravljanja z migracijami se po njegovem mnenju kaže na vsakem koraku, pakt o migracijah pa je "izrazit kompromis, ki pa mora preizkus prestati tudi v praksi". Veliko dela bo pri njegovi implementaciji, potrebno ga bo tudi še dopolnjevati, je prepričan.

Evropska unija je pred izjemno velikim izzivom, naslednjih pet let je lahko zelo ključnih, predvsem pa napornih, je ocenil. Izpostavil je tudi, da ukrepi za našteto ne morejo biti le nacionalni, ampak na ravni celotnega evropskega prostora. Njegova osebna motivacija za delo v Evropski komisiji pa je delo v javno korist, je dodal.

Svoboda Vesela kot kandidata "določila" že aprila

Nekdanjega predsednika Računskega sodišča so kot bodočega kandidata v največji vladni stranki Gibanje Svoboda predstavili že na aprilskem strankarskem dogodku pred evropskimi volitvami. Še pred volitvami se je Vesel sestal tudi z vodstvi koalicijskih partneric, SD in Levice, ki sta po srečanju prav tako prikimali njegovi kandidaturi.

Vlada Roberta Goloba je kandidaturo Vesela potrdila konec julija, kandidat pa je že tedaj napovedal, da si bo prizadeval pridobiti tudi podporo opozicije.

Na začetku tedna se je tako sestal s predstavniki SDS-a in NSi-ja, ki po pogovoru s kandidatom podpore niso napovedali, a njegovi kandidaturi prav tako niso oporekali. Med drugim mu priznavajo dosedanje izkušnje, predvsem na področju financ.

Kot je za Radio Slovenija poročal Tomaž Celestina, si Vesel odprtih kart s parlamentarno opozicijo želi predvsem zaradi jesenskega zaslišanja pred Evropskim parlamentom. SDS in NSi imata namreč kot članici Evropske ljudske stranke kar pet od devetih slovenskih evropskih poslancev. Vesel se je že sestal tudi z Vladimirjem Prebiličem, evropskim poslancem iz Skupine zelenih, ki bo podprl njegovo kandidaturo.

Pred predstavitvijo v DZ-ju pa je Vesel napovedal, da bo ta potekala na načelni ravni oziroma bo, ker še ni jasno, kateri resor bo pripadel Sloveniji, usmerjena predvsem v argumente, za kaj je primeren komisarski kandidat. Vesel je sicer doslej med preferencami glede resorjev navajal področja proračuna, administracije in širitve EU-ja.

Odbor bo danes sprejeto mnenje posredoval vladi, ki mora ime kandidata v Bruselj sporočiti najkasneje do 30. avgusta. Čeprav je predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen članice pozvala, naj posredujejo imena kandidata in kandidatke, bo Slovenija vztrajala pri enem kandidatu. Von der Leyen bo sicer pogovore s kandidati začela že sredi meseca, komisarske kandidate pa zatem jeseni čaka še zaslišanje na pristojnih odborih Evropskega parlamenta.