Vlada je 26. junija letos sklenila, da za člana Evropske komisije predlaga Tomaža Vesela, nekdanjega predsednika Računskega sodišča, ki je trenutno generalni direktor podjetja Eurofit in prokurist podjetja Salomon, ki ima v lasti več medijev. V četrtek se bo predstavil v DZ-ju pred pristojnim parlamentarnim odborom za zadeve Evropske unije. Pred dokončno potrditvijo predloga mora namreč vlada dobiti mnenje parlamenta, ki pa ni zavezujoče.

Pogovor s SDS-om je bil "konstruktiven, zelo vsebinsko zanimiv"

Vesel je napovedal, da si bo prizadeval pridobiti podporo političnih strank, tudi opozicije. Danes se je srečal s predstavniki največje opozicijske stranke SDS in pogovor označil kot "konstruktiven, zelo vsebinsko zanimiv". Po njegovih besedah so odprli vsa temeljna vprašanja, ki se tičejo izzivov nove sestave Evropske komisije. Med drugim so se dotaknili nekaterih "nevralgičnih točk", kot so zeleni prehod, vprašanje upravljanja migracij, socialne politike, energetske vzdržnosti oz. samozadostnosti Evrope in konkurenčnosti EU-ja. "Ta stališča je treba oblikovati in me je zelo zanimalo, kako razmišljajo tudi drugi evropski poslanci, opozicijske stranke, kaj je interes Slovenije, kaj je interes Evropske unije, tako da moram reči, da mi je bil ta pogovor izjemno dober," je dejal Vesel.

Kandidatu so postavili številna vprašanja, šli so čez mogoče 15 resorjev, ki bi morebiti lahko bili v korist Sloveniji, je po srečanju s komisarskim kandidatom dejal poslanec SDS-a Franc Breznik, ki sicer tudi predseduje odboru DZ-ja za zadeve Evropske unije, pred katerim se bo Vesel predstavil v četrtek. A si po njegovih besedah ne delajo utvar, da bi Slovenija dobila enega najmočnejših resorjev, saj ti tradicionalno pripadajo ustanovnim članicam EU-ja.

Po njegovih besedah v SDS-u kandidatu dajejo možnost, a da so stranka, ki potrebuje argumentacijo. Po njegovem mnenju je sicer težko govoriti o primernosti kandidata, ko še niti ni jasno, kateri resor bi lahko pripadel Sloveniji. "Po vsej verjetnosti kandidat ne more biti neki superman, ki lahko obvlada 27 resorjev, a če bi bili pretirano proti, bi povedali, da nekdo, ki je vodil Računsko sodišče nacionalne države, ni sposoben vsaj na področju financ ali še na kakšnem drugem resorju," je ocenil Breznik.

Pogovorili so se tudi o "ohlapnih informacijah" o resorjih, ki bi se utegnili obetati Sloveniji. V SDS-u si po Breznikovih besedah želijo, da Slovenija dobi čim močnejši resor, ki bi lahko deloma popravljal tudi nekatere težave Slovenije ter močnega kandidata, ki bo "udaril po mizi" in nekoliko bolje predstavljal Slovenijo kot zadnja dva evropska komisarja, Janez Lenarčič in Violeta Bulc.

Tako Vesel kot Breznik pa sta zatrdila, da se danes niso "pretirani ukvarjali s preteklostjo". Med danes opozicijskima strankama SDS in NSi se je namreč v preteklosti že zaiskrilo. V strankah so namreč Vesela v času njegovega predsedovanja Računskemu sodišču pozivale k odstopu zaradi nezdružljivosti s pridobitno dejavnostjo v Mednarodni nogometni zvezi (Fifa). Vesel je tedaj poteze označil kot politični pritisk, saj so časovno sovpadale z revizijskim poročilom Računskega sodišča o nabavah zaščitne in medicinske opreme zaradi epidemije covida-19, ki je bilo kritično do vlade tedanjega premierja Janeza Janše.

"Gospod Vesel je v času druge Janševe vlade dobil podporo tudi za predsednika Računskega sodišča, sodelovanje je bilo relativno korektno do vseh strank, bile pa so nekatere tenzije v času covida-19, v času tretje Janševe vlade," je dejal Breznik.

Zato se bodo v SDS-u o kandidatu še pogovorili, v četrtek pa prisluhnili njegovi celoviti predstavitvi v DZ-ju.

Pomembno je, kakšen resor mu bo pripadel

Že v torek se je sešel s predstavniki Nove Slovenije in Vesne. V Vesni so mu izrekli podporo, v Novi Sloveniji pa ne, a so se o podpori pripravljeni znova pogovoriti po Veselovi predstavitvi. "Prav je, da ga najprej poslušamo, da slišimo, kaj bo povedal, pa se potem odločimo," je v ponedeljek dejala podpredsednica NSi-ja Vida Čadonič Špelič, ki bo stranko tudi zastopala na četrtkovi seji odbora DZ-ja.

Obenem je kot pohvalno ocenila, da se želi komisarski kandidat srečati z opozicijo in ji prisluhniti. "Sama osebno mu ne morem očitati česar koli, posebno pa ne pomanjkanja določenega znanja in kompetenc, recimo na področju financ, je pa zelo pomembno, kakšen resor bo dobil in če se bo na tem resorju znašel," je dodala.

Sorodna novica Vesna podpira kandidata za komisarja Vesela, NSi pa ne

V Gibanju Svoboda uživa visoko zaupanje

Medtem pa so iz največje koalicijske stranke Gibanje Svoboda sporočili, da "menijo, da je Tomaž Vesel kandidat, ki bo kot evropski komisar dostojno in nepristransko zastopal interese državljank in državljanov držav Evropske unije in s tem tudi Slovenije". "Tomaž Vesel v Gibanju Svoboda zaradi svojih kompetenc in bogatih izkušenj uživa visoko zaupanje stranke," so zapisali.

Še pred evropskimi volitvami se je Vesel sešel tudi z vodstvi koalicijskih partneric, SD-ja in Levice, ki sta po srečanju prav tako prikimali njegovi kandidaturi.

Slovenija vztraja z enim kandidatom

Čeprav je predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen članice pozvala, naj posredujejo imena kandidata in kandidatke, pa Slovenija namerava vztrajati pri enem kandidatu, je pred dnevi sporočil premier Robert Golob. Vlada je prepričana, da je Vesel dovolj kompetenten in verodostojen kandidat in o "načrtu B" ob njegovi morebitni zavrnitvi ni razpravljala.

Podobno so ravnale tudi preostale članice, ki so že predlagale komisarske kandidate.

Von der Leyen sicer imena kandidatov za komisarje od članic pričakuje do 30. avgusta, pogovore glede resorjev pa naj bi s kandidati začela že sredi meseca. Vesel je že dejal, da ima preference glede resorja, pri čemer je kot zanimiva navedel zlasti področja proračuna, administracije in širitve EU-ja.

Komisarski kandidati bodo morali oktobra prestati še zaslišanje na pristojnih odborih Evropskega parlamenta, ki lahko kandidata tudi zavrnejo. Nova komisija bi lahko po potrditvi v Evropskem parlamentu mandat nastopila proti koncu leta.

Tomaž Vesel ne skriva, da ga zanimajo področja, povezana s proračunom, kohezijo, administracijo in širitvijo Evropske unije, kar bo poudaril tudi na pogovoru pri von der Leyen o razdelitvi resorjev, je poročal Radio Slovenija.