Premier Janez Janša je v vlogi slavnostnega govornika prebivalce teh krajev označil za modre in pogumne, ki tudi v globalnem svetu živijo v sožitju z naravo. "Težka in pogosto krvava preteklost je prekmurske ljudi izoblikovala v čvrste in klene ljudi," je spomnil na njihovo večstoletno življenje v okviru Ogrske. Spomnil je, da je bila v Prekmurju leta 1897 v Murski Soboti prvič dvignjena celo slovenska zastava, priključitev matični domovini pa plod sodelovanja Slovencev na obeh bregovih Mure.

Marsikje so še vedno duša in srce slovenske kulturne in gospodarske dejavnosti, je premier opisal prekmurske izseljence, ki jih je v tujino odpeljalo iskanje kruha po 2. svetovni vojni.

"Slovenija je danes na dobri poti," je dejal Janša, in pri tem med drugim omenil predsedovanje svetu EU-ja, gospodarske dejavnike, vstop v evroobmočje, "napredek pa je viden tudi v Prekmurju." Pridobljena evropska kohezijska sredstva so bila namenjena gradnji turistične, industrijske, kmetijske, prometne in elektronske infrastrukture. "Nova cesta je konec nočnih mor tukajšnjih prebivalcev," je dejal Janša.

Po njegovem mnenju pa veliko dela ostaja na področju odpiranja novih delovnih mest, medregionalnega povezovanja in promocije Prekmurja. "Gonilna sila ostaja zdraviliški turizem." Po njegovih besedah je Prekmurje tista pokrajina, ki najbolj potrebuje decentralizacijo.

Prireditve so se udeležili tudi predsednik države Danilo Türk s soprogo ter nekateri ministri iz slovenske vlade in poslanci v DZ-ju.

Vojska se umakne civilnim oblastem
S praznikom se spominjamo 17. avgusta 1919, ko je vojaška oblast upravljanje pokrajine predala civilnim predstavnikom. Prekmurci so do konca 1. svetovne vojne živeli v okviru Avstro-Ogrske, z določitvijo meja na pariški mirovni konferenci leta 1919 pa je to ozemlje, na zahtevo delegacije kraljevine SHS, pripadlo matični državi.

Vodja delegacije Matija Slavič je predsednika pariške mirovne konference zaprosil za dovoljenje za vojaško zasedbo ozemlja. Prekmurje je 12. avgusta 1919 tako zasedla vojska Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, ki se je sredi avgusta umaknila civilnim oblastem. V Prekmurju, ki je po več kot 900 letih znova pripadlo ozemlju današnje Slovenije, je takrat živelo okoli 74.000 Slovencev in 14.000 Madžarov.

Bogojinska deklaracija: Smo in bomo Slovenci
Prekmurci so željo, da se priključijo matični domovini sicer zapisali že v t. i. bogojinski deklaraciji, v kateri so poudarili, da so vedno bili in bodo ostali Slovenci in da zato želijo živeti v enotni, združeni Sloveniji. Pariška mirovna konferenca je mejo določila po razvodju rek Rabe in Mure, s čimer je več slovenskih vasi s 6.087 Slovenci ostalo na Ogrskem.

Praznovanje predlagali prekmurski poslanci
Praznovanje praznika so leta 2005 predlagali prekmurski poslanci Jožef Horvat (NSi), Jožef Ficko (SDS), Feri Horvat (SD), Mitja Slavinec (LDS) in Geza Džuban (LDS). Prepričani so bili, da Slovenci zaradi izgube Koroške in Primorske po prvi svetovni vojni nikoli niso dojeli izjemnega pomena vrnitve Prekmurja, ki je bila ena redkih svetlih točk naše zgodovine iz tistega obdobja.

Spet bojkot madžarske manjšine?
Priključitev Prekmurja je Slovenija tako praznovala že dvakrat, tako lani kot leto prej pa so nestrinjanje s praznikom izrazili predstavniki madažarske manjšine, med drugim ker "odpira stare rane" in spominja na dogodek, ki je Madžare ločil od matične domovine. Tako se poslanka madžarske narodnostne skupnosti proslav do zdaj še ni udeležila.