Prejšnji teden je odmeval predlog poročila revizije zaključnega računa proračuna za leto 2023, v okviru katere je računsko sodišče preverjalo tudi pravilnost izvedbe nakupa stavbe na Litijski cesti v Ljubljani. Pri tem naj bi med drugim ugotovilo, da za prerazporeditev 6,5 milijona evrov iz proračunske rezerve za nakup stavbe na Litijski cesti ni bilo podlage. Glede nakupa prenosnih računalnikov, ki jih je ministrstvo za digitalno preobrazbo kupilo za povečanje digitalne vključenosti, pa po mnenju računskega sodišča ta ni bil opravljen v skladu z načeli učinkovitosti in gospodarnosti. Obe temi sta v ospredju na začetku redne julijske seje, saj se nanju nanaša več poslanskih vprašanj, na katera odgovarja premier Robert Golob.
Vprašanje opozicijskega poslanca Tomaža Lisca (SDS) je bilo povezano z gospodarnostjo in smotrnostjo nakupa prenosnih računalnikov. Kot je dejal, večina kupljenih računalnikov še vedno "stoji v skladišču v Logatcu", ministrici za digitalno preobrazbo Emiliji Stojmenovi Duh pa je ob tem očital, da je "iz tedna v teden, iz meseca v mesec zavajala, lagala oz. dajala nove obljube glede tega, kako bodo računalniki razdeljeni."
Zoper ministrico so v SDS-u interpelacijo vložili že januarja, a jo je konec marca v DZ-ju uspešno prestala. Lisec je dejal, da je od takrat znanih več novih dejstev, navedel je poročilo agencije za varstvo konkurence, osnutek poročila računskega sodišča in poročilo o digitalnem desetletju za leto 2024. "Same neugodne zgodbe za ministrico za digitalno preobrazbo," je dejal poslanec SDS-a. Omenil je tudi očitke o nedelujoči pisarni ministrstva v Mariboru in odhajanje zaposlenih z ministrstva zaradi "šikaniranja in mobinga."
Premierja je ob tem vprašal, ali ministrica za digitalno preobrazbo, zoper katero so v SDS-u napovedali vložitev vnovične interpelacije, še uživa njegovo zaupanje. "Boste še naprej poslušali laži in obljube svoje ministrice ali pa jo boste odslovili in zaželeli uspešno delo novemu ministru?" je vprašal Lisec, ki ga je ob tem med drugim zanimalo, kdo so po oceni Roberta Goloba glavni krivci za sporni nakup.
Golob: Računalniki bodo prišli do tistih, ki jih najbolj potrebujejo
"Na področju digitalizacije je Slovenija ena bolj cenjenih članic EU-ja in tudi bolj cenjenih držav članic ZN-a," je v odgovoru dejal premier Golob. Poudaril je, da se Slovenija v zadnjem času še posebej lahko pohvali s tem, da v Mariboru nastaja najsodobnejši podatkovni center skupaj z enim od petih superračunalnikov v Evropi, ki ga bo financirala Evropska komisija v višini 50 milijonov evrov. "Ministrica Stojmenova Duh je tista, ki je k temu obilno pripomogla," je poudaril.
Dejal je, da Slovenija ugled uživa tudi na področju umetne inteligence. "To nam priznava cel svet, razen ene poslanske klopi," je očital poslancem stranke SDS. "V Sloveniji se raje ukvarjamo s tem, koliko in kako hitro se delijo računalniki. Nič ni narobe s tem, da bi se delili hitreje, pa vendar – zakon, ki je bil potrjen v DZ-ju, jasno določa, da so ti računalniki namenjeni tistim iz ranljivejših skupin, tistim, ki si jih ne morejo privoščiti," je ponovil stališče, ki ga v vladi ponavljajo že dalj časa, in spomnil, da je v to usmerjen tudi poziv javnega sklada za štipendiranje. Prvi poziv za ljudi iz prvega dohodkovnega razreda je bil že končan, prejšnji teden pa je bil poziv namenjen drugi skupini, je dejal Golob. "Poziv gre postopoma in v tem ni nič slabega. Ti računalniki bodo prišli do tistih, ki jih najbolj potrebujejo, in to je ključni cilj," je poudaril premier. Dodal je, da se "veseli interpelacije", na kateri bo ministrica govorila o viziji in razvoju digitalizacije v Sloveniji in svetu.
"Res mi je fascinantno, kako je 6,5 milijona evrov za računalnike, ki bodo na koncu vsi prišli v roke tistih, ki jih potrebujejo, postalo glavni indikator smotrnosti sredstev na ministrstvu za digitalizacijo," je še dejal premier. Ob tem je spomnil, da je bilo pod prejšnjo vlado, pod katero je ministrstvo za digitalno preobrazbo vodil Mark Boris Andrijanič, za digitalne bone, ki so bili namenjeni vsem mladim, tako "socialno izključenim kot najbogatejšim", porabljenega skoraj petkrat več denarja. "In kaj si je naša mladina s temi boni kupovala? 11 milijonov evrov, dvakrat več kot za računalnike, je šlo samo za slušalke. Prosim, da niste tisti, ki govorite o smotrnosti porabe," je odgovoril opozicijskemu poslancu.
Premier opoziciji očital, da iste teme "ponavlja že vsaj leto dni"
Na revizijo računskega sodišča in sporno porabo javnih sredstev v povezavi z nakupom sodne stave na Litijski cesti in prenosnih računalnikov se je nanašalo tudi vprašanje poslanca NSi-ja Janeza Ciglerja Kralja. Ob tem je spomnil še na "prevaro s preoblikovanjem dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja v obvezni prispevek". Dejal je, da je komisija DZ-ja za nadzor javnih financ v teh in drugih primerih opozarjala "na nepravilnosti, nesmotrnosti, negospodarnosti" pri izvedbi projektov ter na škodo, ki jo ti projekti pomenijo za davkoplačevalce. Kot je dodal, je na upravičenost opozoril pokazala nedavna revizija računskega sodišča. "Na kakšen način in kdaj boste sprejeli oz. uveljavili odgovornost za sporno in negospodarno porabo javnih financ," je vprašal premierja.
"Cela Evropa nam zavida gospodarsko rast, cela Evropa nam zavida višino inflacije in cela Evropa nam zavida stopnjo brezposelnosti," je v odgovoru naštel premier Golob in dejal, da so to "neizpodbitni rezultati delovanja vlade". "V teh časih je najlažje govoriti in se ukvarjati z zimzelenimi temami, ki jih ponavljate že vsaj leto dni – kot je na primer nakup računalnikov," je dejal. Po njegovih besedah je posebej pomembno, da "se stvari ne premikajo samo na področju gospodarstva". Dejal je, da je generalni sekretar OECD-ja prejšnji teden ob obisku Slovenije dejal, da ima "Slovenija gospodarstvo, ki je odporno in uspešno".
Cigler Kralj je v dopolnitvi vprašanja premierju očital, da ne podaja jasnih odgovorov, in dejal, da gospodarstvo ni uspešno zaradi delovanja vlade, ampak "kljub delovanju te vlade". Dodal je, da uspešno gospodarstvo "ni izgovor za kršenje zakonodaje".
Golob: Nakup stavbe na Litijski cesti je že imel politične posledice
O odgovornosti vlade in ministra za finance pri nakupu sodne stavbe je medtem predsednika vlade podrobneje spraševal poslanec SDS-a Rado Gladek. "Afera s podrtijo na Litijski je že odnesla ministrico za pravosodje Dominiko Švarc Pipan," je spomnil. "Ker je minister za finance Klemen Boštjančič s prerazporeditvijo sredstev proračunske rezerve brez ocene primernosti nakupa kršil več členov zakona o javnih financah, me zanima, kdaj nameravate poklicati na odgovornost tudi njega," je vprašal premierja.
"Z nakupom te stavbe je bilo marsikaj narobe – o tem smo že govorili v DZ-ju in o tem poteka obsežna policijska preiskava" je v odgovoru dejal Golob, ki verjame, da bodo pristojni organi znali ugotoviti vsa dejstva v povezavi s tem in da bodo odgovorni za to tudi odgovarjali. Dodal je, da je nakup stavbe že imel politične posledice – tako v vladi kot v koalicijskih strankah. Prepričan je, da bo znalo ministrstvo za finance na osnutek poročila Računskega sodišča podati ustrezna pojasnila in dogovore o tem, zakaj so bili postopki izpeljani, kot so bili. "Zakon o Računskem sodišču je sicer jasen: dokler se zadeva ne razčisti, ostane zaupna," je še poudaril.
Končno poročilo bo izdano konec avgusta ali v začetku septembra
Z Računskega sodišča so odgovorili, da rok za ugovor na predlog revizijskega poročila o zaključnem računu državnega proračuna za leto 2023 še ni potekel. Kot so zapisali, se bo rok za revidirance iztekel v sredini tega tedna, za prejšnje odgovorne osebe pa odvisno od datuma, ko so oziroma bodo predlog poročila prevzele. V revizijo predloga zaključnega računa za leto 2023 je bilo po navedbah Računskega sodišča skupno vključenih 21 revidirancev, predlog poročila pa je prejelo tudi vseh pet nekdanjih odgovornih oseb. Končno poročilo bo predvidoma izdano konec avgusta ali v začetku septembra, so še dodali.
Revidiranje nakupa sodne stavbe je sicer vodila in pripravljala vodja službe za revizijo na ministrstvu za pravosodje.
Pravosodna ministrica Andreja Katič je dejala, da je revizorko, ki se je že vrnila z dopusta, pozvala, naj v najkrajšem možnem času pripravi odgovore na njena vprašanja. "Danes je prišla z dopusta, tako so mi povedali, in prosila sem, ko sem šla sem v parlament, da čim prej pripravi odgovore na moja vprašanja in da dogovorijo tudi termin," je za TV Slovenija povedala Katič. "To so osnutki poročil. Dajmo možnost vsem, da podajo svoje odgovore, in bomo potem lahko sodili tudi vsem drugim," je dodala glede morebitne odgovornosti finančnega ministra.
Kako ukrepati proti hitremu širjenju lažnih novic
Iz vrst koalicije pa je vprašanje premierju tokrat zastavil poslanec Levice Milan Jakopovič. Kot je dejal, je bilo v zadnjih mesecih v Sloveniji "več zelo odmevnih incidentov, ki so povzročili širjenje strahu in stigmatizacijo določenih skupin prebivalstva". Omenil je spletno grožnjo z napadom na otroke v osnovnih šolah, incident, ki naj bi se zgodil na avtobusu, na katerem naj bi tuji državljan poškodoval deklico, in ki ga je policija pozneje demantirala, ter "50 zamaskiranih skrajnih desničarjev, ki so paradirali po središču glavnega mesta" in "sovraštvo razpihovali na podlagi izmišljenega posilstva v Tivoliju".
"Na eni strani imamo produciranje in širjenje lažnih novic, na drugi pa neustrezne in nepravočasne reakcije pristojnih organov, zlasti policije pri obveščanju javnosti, kar je s pridom uporabila desnica za nabiranje političnih točk," je opozoril. Premierja je koalicijski poslanec vprašal, ali je glede naštetih primerov zahteval pojasnila "tako glede širjenja lažnih informacij kot tudi nepravočasnega obveščanja javnosti". Zanimalo ga je tudi, ali ima premier kakršno koli informacijo o tem, da je bil kateri od teh incidentov "namenoma insceniran od skrajno desne politike", ter ali dopušča možnost, da je bilo ravnanje policije v teh primerih neustrezno.
"Čeprav je Slovenija po vseh kazalnikih mednarodnih institucij ena najvarnejših držav v svetu, se med našimi ljudmi širi strah," je dejal Golob. "Zatiskati si oči pred tem je narobe," je dodal. Ob tem je poudaril, da odgovor za zmanjšanje strahu med ljudmi zagotovo ni to, da bomo "v črno oblečeni in zamaskirani paradirali po Ljubljani," ali simpatiziranje s tistimi, ki to počnejo. Dejal je, da je pravi odgovor širjenje resnice, ko se do nje po določenem času končno dokopljemo. "Mislim, da je to edina prava pot naprej. Dogodki niso bili inscenirani, poročanje o njih je bilo izkrivljeno. Za to ne bi nikogar krivil, ker je bilo poročanje in slika v javnosti množična," je dejal Golob in ob tem poudaril, da ima "v celoti zaupanje" v slovensko policijo.
"Verjamem, da slovenska policija deluje po svojih najboljših močeh. Verjamem pa tudi, da smo ji včasih sami zavezali roke, ker smo želeli zaščititi najšibkejše – pravice otrok ali pa etničnih manjšin. Mogoče včasih s preveliko mero zaščite in z dobrimi nameni pripomoremo tudi k temu, da se lažne informacije širijo hitreje," je opozoril. "Zato mislim, da je treba s počasnimi koraki, a vztrajno nadaljevati v smeri, da začnemo javnosti stvari razkrivati bolj, kot smo jih zdaj. To je v interesu tako teh, ki so obtoženi, kot tudi javnosti," je poudaril.
"Dobra novica ni novica, slabe novice pa se širijo kot požar. Žal, ampak to je dejstvo. Za to ne moremo nikogar kriviti, lahko pa proti temu delamo vsak dan s tem, da ponavljamo resnico takrat, ko jo izvemo," je še dejal Golob.
Potrditev izvolitve devetih slovenskih evroposlancev
Še pred poslanskimi vprašanji je DZ soglasno potrdili izvolitev devetih poslancev iz Slovenije, ki so bili v Evropski parlament izvoljeni na volitvah 9. junija. To so Romana Tomc, Branko Grims, Milan Zver in Zala Tomašič iz stranke SDS, Irena Joveva in Marjan Šarec iz Gibanja Svoboda, Matjaž Nemec iz SD-ja, Matej Tonin iz NSi-ja in Vladimir Prebilič, ki je bil izvoljen na listi stranke Vesna. Po potrditvi novoizvoljenih evropskih poslancev je stekel še rok za pritožbe na ustavnem sodišču, nato pa bo predsednica DZ-ja predsednico Evropskega parlamenta obvestila o izidu volitev.
Ker funkciji evropskega poslanca in poslanca v DZ-ju nista združljivi, bo Grimsu in Toninu funkcija poslanca v slovenskem parlamentu prenehala z dnem nastopa funkcije v Evropskem parlamentu. Koalicija bo morala takrat, ker v Bruselj odhaja tudi Šarec, poiskati novega obrambnega ministra.
Redni seji, ki bo trajala tri dni, naj bi konec tedna sledila še izredna, namenjena dvema vladnima interventnima zakonoma o ukrepih za odpravo posledic ujme in o upravnih enotah.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje